Kraljič: Izstop Grčije iz evroobmočja bi bil plus za Evropo

Vsa Evropa je v mučnem stanju negotovosti, da se kriza v evroobmočju nevarno poglablja. Grki in Španci dvigujejo milijarde, varčevalci pa bežijo tudi iz belgijskih, francoskih in italijanskih bank. Strah je zato prevzel tudi finančne trge in tečaji delnic so nevarno zanihali navzdol. Ker je prihodnost – vsaj za Grčijo – vse prej kot svetla, se štiri grške banke tudi ne bodo več mogle zanašati na pomoč Evropske centralne banke, saj jih je ta preprosto izključila, so poročali v oddaji 24UR ZVEČER.

Vihar na finančnih trgih pa se ne bo polegel, dokler ne bo znana odločitev Grčije, ali bo ostala v evroobmočju ali ne, so prepričani finančni strokovnjaki. In medtem ko je začasni premier ob zaprisegi prehodne vlade ob Bibliji zanosno dejal, da si bo prizadeval za stabilnost, finančni analitiki menijo, da te zaradi negotovosti ne bo tako lahko doseči.

Britanski premier David Cameron, četudi Britanci niso v evroobmočju, Grkom sporoča, da imajo dve možnosti. Ostanejo lahko znotraj evra ali odidejo ven, nemško-francoski tandem z Evropsko komisijo in Mednarodnim denarnim skladom pa družno poziva Grke, naj se držijo sprejetega dogovora o varčevalnih ukrepih.

"Izključitev Grčije bi bil plus"

Mednarodni finančni svetovalec Peter Kraljič je v 24UR ZVEČER glede grškega dvigovanja prihrankov dejal, da to zagotovo ni dobro, a da je treba Grke razumeti, saj so zdaj obupani. Kot je še dejal, ni čudno, da se tako obnašajo, če pogledamo, kako se obnašajo njihovi politiki. Bolj ga čudi, kako se obnašajo Italijani in Belgijci, saj sta njihovi državi bolj stabilni. Grčija pa je na koncu svojih moči, politiki pa se obnašajo neodgovorno, je povedal Kraljič.

Meni še, da se lahko zgodi, da bodo Grke, tudi če sami pravijo, da nočejo iz evroobmočja, iz območja izključili. Predlog, da ne bodo plačevali dolgov, ampak pričakujejo dodatni denar, bi lahko končal potrpljenje Francije in Nemčije, kjer ne bodo še naprej plačevali, je dejal Kraljič. "Po mojem se vse te države že pripravljajo na to, da bo Grčija izstopila iz evra. To pa ne bo zamajalo Evropske unije. To bi bil plus, ker je samo nemir okoli tega, če evro pada, vse pada, negotovost je povsod, vloženih je bilo že na stotine milijard brez učinka. Tam je 300 milijard še dolga, to je približno 3 odstotke BDP cele Evrope, to je treba enkrat odpisat in potem naj Grki gledajo naprej," je še poudaril.

"Ukrepati je treba čim prej"

Včeraj pa je odjeknila novica, da sta policijska sindikata vložila pobudo za začetek postopka za razpis referenduma o zakonu za uravnoteženje javnih financ. Kaj bi za Slovenijo pomenil ta referendum? Kot je povedal Kraljič, bi referendum oddaljil učinke, ki bi jih prinesel začetek izvajanja potrebnih ukrepov. Meni še, da je škoda, da smo izgubili skoraj dva meseca zaradi pogovorov z različnimi sindikati. Če imamo zdaj še referendum, bo to le še zavleklo odločitev, ki pa mora biti nujno sprejeta, da se Slovenija izogne bolj neprijetnemu scenariju, je pojasnil. "Vlado je treba podpreti in upam, da bodo sindikati to razumeli, tudi tisti, ki so zaenkrat še proti," je dejal.

Opozoril pa je, da bi morala vlada čim prej, še pred ukrepi, dvigniti DDV. Vlada zdaj poskuša prihraniti od 600 do 800 milijonov evrov in nekatere kompromise so že morali narediti, slovenski primanjkljaj je 6,4 odstotka in zmanjšati ga je treba pod tri ali celo pod dva odstotka, če hočemo biti na varni strani, je razložil Kraljič. "Ker ne bomo imeli letos rasti, če sem prav razumel, bomo imeli letos celo negativno gospodarsko rast, je po mojem nujno, da se dvigne DDV, da bo več dohodkov. In če že imamo težke ukrepe, naj jih zdaj na začetku naredimo, ker je boljše, da to naredimo sedaj, kot da vlečemo stvari v nedogled. Čim prej je treba naredit vse," je prepričan.