Kosovo naj bi po poročanju medijev od začetka lanskega decembra zapustilo med 50.000 in 60.000 prebivalcev, ki skušajo dobiti azil v kateri od držav Evropske unije. Samo v Avstriji je januarja za azil zaprosilo 1029 državljanov Kosova.
Po ocenah strokovnjakov do tovrstnega eksodusa prihaja zaradi slabih gospodarskih razmer na Kosovu in predvsem visoke brezposelnosti. Kar 30 odstotkov delovne sile naj bi bilo brez dela.
Ker pa ima Kosovo status države, ki je varna, imajo ti migranti relativno majhne možnosti za pridobitev statusa azila. "Vedno znova nam pojasnjujejo, da velika večina nezakonitih migrantov ne more dobiti dovoljenja za prebivanje in da se jih pošlje nazaj. Rad bi poudaril, da želim, da se to zgodi čim prej," je danes na Dunaju po srečanju z avstrijsko kolegico Johanno Mikl-Leitner dejal kosovski notranji minister Skender Hyseni.
Dogovorila sta se, da bosta sodelovala pri tem vprašanju. Avstrijska ministrica je tudi napovedala, da bo poskusila pospešiti obravnavo prosilcev za azil s Kosova. O njihovih prošnjah naj bi odločili v desetih dneh, zavrnjene prosilce pa bi nato v dveh tednih poslali nazaj na Kosovo.
Napovedala je še, da bo naslednji teden odpotovala v Prištino, tudi z namenom, da opozori Kosovce, naj ne iščejo azila v Avstriji. "Praktično ni možnosti, da bi dobili azil tukaj," je dejala in dodala, da je pomembno, da ljudje slišijo resnico, ne pa nasedajo "govoricam in lažem". Mnogi namreč v iskanju boljšega življenja tudi prodajo vse premoženje in se odpravijo na pot, na koncu pa so zavrnjeni.
Hyseni je še dodal, da Kosovo ne bo zaprlo meja. Bolj bi pomagalo, če bi Avstrija in druge države schengenskega območja z vizumsko politiko omogočile legalen vstop Kosovcem. Na ta način bi zmanjšali nezakonite migracije, je prepričan.
Mikl-Leitnerjeva je na tej točki dodala, da bi moralo Kosovo najprej storiti več za izboljšanje gospodarskega položaja v državi. Zavzela pa se je za okrepitev nadzora na meji med Madžarsko in Srbijo, preko katere poteka glavna pot migrantov s Kosova.
KOMENTARJI (132)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.