Mirovni sporazum sta državi sklenili pred dnevi ob posredovanju južnoafriškega predsednika Thaba Mbekija. V skladu s sporazumom bo Ruanda umaknila svoje čete iz vzhodnega dela DR Konga, slednji pa bo v zameno razorožil in aretiral pripadnike ruandske milice in nekdanje ruandske vojske, ki so odgovorni za pomore v Ruandi leta 1994, ter jih poslal nazaj v Ruando.
Predsednik Konga Joseph Kabila je v Južno Afriko prispel že zjutraj. Ruandski predsednik Paul Kagame pa je še na poti. Mirovni sporazum bo podpisan predvidoma ob 15. uri po srednjeevropskem času.
Najhujša afriška vojna
Vojna, ki se je začela leta 1994, ko so ruandski uporniki Hutuji izvedli genocid nad Tutsiji, je terjala več kot dva milijona življenj. Hutuji so takrat ubili okoli milijon Tutsijev, preživeli pa so se zatekli v Zair, sedaj vzhodni del Konga. V vojno so se nato vključile tudi sosednje države: Angola, Čad, Namibia in Zimbabve so se postavile na stran Konga, na stran Ugande pa se je postavil Burundi, ki je v pomoč ruandskim upornikom poslal svoje vojaške enote.
Sporazum o miru je sprtima državama uspelo doseči ob posredovanju južnoafriškega predsednika Thaba Mbekija in generalnega sekretarja Združenih narodov Kifija Annana.
Humanitarna katastrofa
V skladu s sporazumom bodo kongoške oblasti razorožile in aretirale nekaj tisoč hutujskih upornikov. V zameno pa bo Ruanda iz vzhodnega Konga umaknila svoje enote. Strokovnjaki menijo, da bo zaradi logističnih težav izpolnitev obljub Konga težko izvedljiva. Razmere dodatno otežkočajo tuji uporniki, tisoče zimbabvejskih vojakov ter provladnih milic, ki ne pristajajo na umik.
Štiriletna vojna je Kongo, ki je velik približno kot Zahodna Evropa, popolnoma opustošila in razrušila. Ljudje se soočajo z gospodarsko in humanitarno katastrofo. Predsednik Kabila je glede podpisovanja sporazuma optimističen, saj meni, da bo podpis sporazuma prinesel mir ne le Kongu temveč celotni centralni Afriki.
