'Končno je padla slovenska blokada'

Hrvaški tisk danes komentira nadaljevanje pogajanj Zagreba, Bruslja in Ljubljane. Hrvaška je končno dočakala, da je "padla slovenska blokada", čeprav usoda vstopa v EU ni odvisna le od Zagreba, piše današnji Novi list. Medtem Jutarnji list ocenjuje, da ni več razlogov za novo prestavljanje vstopa Hrvaške v EU. Slobodna Dalmacija pa napoveduje novo srečanje premierjev Hrvaške in Slovenije 20. oktobra v Zagrebu.

Novi list: V EU leta 2012

Najpomembneje je, da Hrvaška končno z dnevnega reda umakne svoj del naloge – ladjedelništvo in topniške dnevnike, kar bi sicer morala že storiti, poudarja Novi list. "Če se to zgodi, če bosta Zagreb in Ljubljana kmalu dosegla dogovor o arbitražnem sporazumu, če bo uveljavljena Lizbonska pogodba in če bo Hrvaška pogajanja z EU sklenila v prvi polovici prihodnjega leta, bo Hrvaška leta 2012 lahko postala članica EU, saj bo postopek ratifikacije hrvaške pristopne pogodbe zagotovo trajal več kot leto dni," ugiba reški časnik.

Jutarnji list: Ni več težkih pogojev

Rok za sklenitev pogajanj do konca pomladi 2010 je zdaj realen in nujno potreben, piše Jutarnji list. Pojasnjuje, da za Hrvaško ni več težkih pogojev, da je veliko nalog že opravila ter sprejela zahteve EU.

Tudi zagrebški časnik izpostavlja, da je treba "zgolj" urediti spor z Mednarodnim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije glede topniških dnevnikov iz akcije Nevihta, privatizirati ladjedelnice na način, kot je to dogovorjeno z EU in biti iskren v procesih za glavne primere korupcije. "Nova prestavljanja niso več niti smiselna niti potrebna, če obstaja resnična želja, da vse tri strani – Hrvaška, Slovenija in EU – pridobijo," sklene zagrebški časnik.

Večernji list: Pokazati resno politično vedenje

Večernji list opozarja, da je Hrvaška za vsako od v petek odprtih pogajalskih poglavij z EU dobila vrsto meril za njihovo zaprtje. Časnik našteva merila, ki jih je največ za poglavja o kmetijstvu ter o pravici, svobodi in varnosti, ko gre za uvajanje schengenskega režima na hrvaških mejah, ki bodo postale zunanje meje EU. "Zdaj je treba nacionalno politično energijo usmeriti v nadaljevanje deblokiranih pogajanj, zmogljivosti pravnih strokovnjakov pa v pripravo arbitražnega postopka, ki se bo začel po dogovoru o arbitražnem sporazumu in njegovi ratifikaciji v obeh parlamentih," poudarjajo.

Dodaja, da so pogajanja o meji za Hrvaško postala le simbolično vprašanje od dneva, ko so deblokirali pogajanja z EU. "Z resnim političnim vedenjem bomo zagotovili, da bodo vsi interesi glede zaščite nacionalne suverenosti zavarovani ter da se vprašanje meje ne bo moglo več zastaviti kot politična ovira hrvaškemu vstopu v EU," ocenjuje Vjesnik.

Sklene, da velja vsako omembo referenduma, ki prihaja "z nacionalistično-radikalne skrajne strani slovenske politične arene, gledati z enakim posmehom, kot si ga je zaslužila epopeja slovenskih nogometnih huliganov, ki so na referendumu hoteli povprašati glede hrvaškega vstopa v Nato".

Slobodna Dalmacija: Sestanek Pahor-Kosor

Slobodna Dalmacija pa je povzela izjavo slovenskega premierja Boruta Pahorja, ki je na petkovem obisku v Podgorici dejal, da pričakuje srečanje s hrvaško premierko Jadranko Kosor 20. oktobra v Zagrebu na velikem poslovnem forumu. Pahor je dejal, da bosta s Kosorjevo poskusila nadomestiti tisto, kar sta državi zamudili v preteklosti, je povzel splitski časnik.