Voditelji držav članic so sprejeli tudi odločitev, da bo zavezništvo pomagalo pri usposabljanju iraških varnostnih sil.
Karzaj: Pridite čimprej
Po ponedeljkovem zasedanju so se voditelji 26-ih zavezniških držav v torek v okviru Evroatlantskega partnerskega sveta sešli še s kolegi iz 20 partnerskih držav. Njihov gost je bil afganistanski predsednik Karzaj, ki se je zavezništvu zahvalil za dosedanjo pomoč pri stabilizaciji Afganistana in ga obenem pozval, naj v ponedeljek dane obljube izpolni še pred jesenskimi volitvami v državi.
"Varnost potrebujemo danes, ne jutri. Prosim, pohitite, pridite pred septembrom," je dejal v čustvenem govoru. Po njegovih besedah 10.000 pripadnikov afganistanske vojske in 20.000 policistov ne zadostuje za to, da bi si Afganistanci varnost zagotovili sami.
Zbrane voditelje je obvestil, da so v državi doslej registrirali že 5,2 milijona volivcev, kar ga navdaja z upanjem, da bodo volitve uspeli izvesti septembra. Karzaj je še zatrdil, da afganistanske vlade pri registraciji volivcev ne bodo ustavili dogodki, kot je bil nedavni, ko so na območju Džalalabada obglavili dve ženski zaradi njune registracije na volitvah. Tudi ljudje se po njegovih besedah niso ustrašili, saj število žensk, ki so se registrirale za volitve, še naprej narašča, tudi v Džalalabadu. Karzaj je povedal, da je med registriranimi volivci trenutno 37 odstotkov žensk.
Voditelji zveze Nato so se v ponedeljek obvezali, da bodo območje delovanja zavezniških sil v Afganistanu razširili na sever, kmalu pa še na zahod države. Ker bo Nato pomagal tudi pri zagotavljanju varnosti med volitvami, bo takrat tja začasno poslal dodatne enote.
Generalni sekretar zavezništva Jaap de Hoop Scheffer je sicer dejal, da podrobnosti o napotitvi teh enot, ki naj bi bile v Afganistanu v času volitev nameščene od šest do deset tednov, še niso dorečene.
10 let Partnerstva za mir
V uvodu zasedanja EAPC so si zbrani voditelji ogledali tudi film o Partnerstvu za mir (PfP), ki letos praznuje 10-letnico delovanja. Na srečanju sta se jim kot opazovalca pridružila predsedujoči predsedstvu BiH Sulejman Tihič ter predsednik Srbije in Črne gore Svetozar Marovič. Ti državi si namreč prizadevata za članstvo v PfP in sta na vrhu dobili spodbudo, naj nadaljujeta reforme na poti k temu cilju.
Jasne zahteve za Ukrajino
Voditelji 26 članic zavezništva so se v okviru Komisije Nato-Ukrajina pred tem sešli z ukrajinskim predsednikom Leonidom Kučmo. Ukrajino, ki jo oktobra čakajo pomembne predsedniške volitve, so pozvali k spoštovanju vrednot, kot so vladavina prava, svoboda medijev in svobodne volitve, če želi postati članica zavezništva. "Pozdravljamo pripravljenost Ukrajine za polno vključitev v Nato, vendar smo bili zelo jasni: za uspeh pri tem je potrebno več kot vojaške reforme, potrebna je trdna zaveza na področju temeljnih vrednot zavezništva," je dejal generalni sekretar Nata.
Vrh so spremljale množične demonstracije
Vrh Nata, ki je potekal ob izredno strogih varnostnih ukrepih, so že od nedelje spremljale demonstracije, vendar daleč od prizorišča dogajanja v središču evropskega dela Carigrada. To je bilo namreč prava utrdba, ograjena z železnimi in betonskimi ograjami, kamor je bil dostop dovoljen le redkim. Demonstranti, ki so se skušali prebiti v t.i. Dolino Nato, so naleteli na neprebojen policijski zid, vodne topove in solzivec. V spopadih s policijo je bilo po navedbah tujih tiskovnih agencij v ponedeljek ranjenih okoli 60 ljudi, med njimi tudi policisti, aretiranih pa je bilo 44 ljudi. V torek so policisti s solzivcem in pendreki razgnali kakih tisoč protestnikov, ki so nanje metali kamenje, in jih dvajset prijeli. Najbolj množične demonstracije so potekale v nedeljo, ko je proti ameriškemu predsedniku Georgeu Bushu v azijskem delu Carigrada mirno protestiralo več deset tisoč ljudi.
Vrha v Carigradu so se iz Slovenije udeležili predsednik vlade Anton Rop, obrambni minister Anton Grizold, državni sekretar na zunanjem ministrstvu Andrej Logar in načelnik generalštaba Slovenske vojske, generalmajor Ladislav Lipič. Premier Rop je sicer iz Carigrada odpotoval v Bruselj na izredni vrh Evropske unije, posvečen imenovanju portugalskega premiera Joseja Manuela Duraa Barrosa za novega predsednika Evropske komisije.
