Zgodba, vredna upodobitve na velikem platnu: v vojni izgubljen vojak, ki po 44 letih spet vidi svojo družino.
To je zgodba o ameriškem vojnem veteranu, naredniku Johnu Hartleyju Robertsonu, ki se je leta 1936 rodil v ameriški zvezni državi Alabama kot tretji od petih otrok. Odraščal je med drugo svetovno vojno, ki ga je tako navdušila za vojaško kariero, da je pri trinajstih pustil šolo in se vpisal v vojsko. Pridružil se je zelenim baretkam in postal član elitne skupine za vojaške operacije v Vietnamu.
20. maja leta 1968 je vietnamska vojska sestrelila njegov helikopter. Iskalne akcije ni bilo nikoli, zato je bil razglašen kot "pogrešan v akciji", leta 1976 pa so ga razglasili za mrtvega. Bil je poročen in imel je dve hčerki.
Njegova zgodba je zdaj ujeta v dokumentarcu Unclaimed, ki govori o danes 76-letnem moškem iz Vietnama, ki trdi, da je Robertson.
Medtem ko je v ZDA njegova družina žalovala, so Robertsona po strmoglavljenju ujeli Vietnamci in ga zaprli v kletko sredi gozda. Nato naj bi ga pretepali in mučili.
Po štirih letih naj bi mu uspelo pobegniti, nato pa naj bi se skrival po gozdovih. Medicinska sestra naj bi mu pomagala pri ozdravitvi, on pa naj bi prevzel identiteto njenega pokojnega soproga in se v register prebivalcev vpisal kot Dan Tan Ngoc francosko-vietnamskega rodu.
Z ameriško družino ni nikoli poskušal priti v stik, njegovo ime je vklesano na spomenik vojakom, padlim med vojno v Vietnamu.
Dang Tan Ngoc trdi, da je izgubil spomin, zaradi česar je pozabil angleški jezik, svoj rojstni datum in celo imena svojih otrok v ZDA.
Čeprav Robertsonova sestra Jean Robertson Holley verjame, da je Ngoc njen brat, navsezadnje je desetletja upala, da je nekako le preživel, je na dan zdaj prišlo, da so imeli pravzaprav prav tisti, ki so trdili, da gre za prevaro, cilj naj bi bil denar veteranskih organizacij in družine pravega Robertsona.
Ngoc je vietnamski državljan, domnevno vietnamskega porekla, ameriške oblasti so razkrile, da je njegova prevara prišla na dan že pred leti in da pravzaprav ni bil pravkar najden po 44 letih.
Med drugim zgodbo Ngoca poznata tudi Mark "Zippo" Smith in Orson Swindle, ki si je v Vietnamu delil zaporniško celico s poznejšim ameriškim predsedniškim kandidatom Johnom McCainom.
Smith se le leta 1991 z Ngocom celo srečal in svoje ugotovitve posredoval agentu Cie Billyju Waughu, znanem po tem, da je leta lovil Osamo Bin Ladna.
Oba sta sklenila, da je Ngocova zgodba lažna, a to moškega ni ustavilo. V vseh teh letih naj bi iz prijaznih veteranskih organizacij izmolzel na desettisoče dolarjev.
Med drugim je Cia preverila tudi Ngocov DNK in njegove prstne odtise. Ne prvo ne drugo se ne ujema z Robertsonovimi vzorci.
"Res bi si želeli, da bi bil Robertson živ, da bi ga lahko pripeljali domov. Če ne drugega, da bi vladi dokazali, da je res, da se je može brez milosti puščalo v tujih rokah," pravi predstavnik enega od veteranskih združenj, a hkrati dodaja, da laži in prevare, ki je bila ugotovljena že pred leti, ne bodo podpirali.
Ne da bi vedeli za neuraden DNK-test, ki ga je izvedla Cia, so tudi filmarji pod vodstvom z emmyjem nagrajenega režiserja Michaela Jorgensena Ngocu predlagali DNK-test. A sta ga Robertsonovi hčerki zavrnili.
A moški, ki v dokumentarcu preverja Ngocovo zgodbo, pravi, da ga je skušal na vse načine zlomiti, da bi priznal prevaro, a ni šlo. Njegovi zgodbi zato verjame.
KOMENTARJI (13)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.