Ko Hrvat že dojenčku pove, da je dolžan goro denarja

"Zjutraj sem svojemu 9-mesečnem otroku pojasnil, da je dolžan goro denarja. Potem sem mu še pojasnil, da bo odslej v isto plenico kakal dvakrat, da bi tako vračal kredite debele svinje, usrane hrvaške mafije na Markovem trgu. Otrok je jokal, a druge ni, sin moj. Če se bo zdaj šlo na ulice, računajte name. Ne bom šel zaradi sebe, temveč zaradi otroka. Morda še uspem zmanjšati njegov dolg, če razženemo svinje," je zapisal eden izmed članov skupine Hrvati proti novemu zadolževanju.

Hrvaški namreč napovedujejo bankrot. In to ne v daljni prihodnosti, temveč že prihodnje leto. Ekonomist Slavko Kulić meni, da je že nekaj časa znano, da najhujše državo še čaka. "To pa je državni bankrot. Že več let dobivamo opozorila o gospodarskem zlomu države, a nihče niti ne sluti, kdaj se bo zgodilo najhujše. Šele konec prihodnjega leta bomo videli, kaj se bo zgodilo," napoveduje ekonomist. Takrat bodo po njegovih besedah bankrotirali tako država kot tudi gospodinjstva in posamezniki, saj bodo obresti rasle in tudi valutni tečaj. "Vstopamo v škarje, nismo razumeli, da nam dolžniški način življenja odvzema pravico, da si izberemo svobodo in demokracijo," pravi Kulić. Sam je prepričan, da rešitve obstajajo, je pa vprašanje, ali se ljudje zavedajo, kaj jim preti, saj če se tega ne zavedajo, se ne morejo niti rešiti. Pri tem je po njegovem treba najprej vzeti, kar je bilo ukradenega in nacionalizirati, nato pa ustaviti privatizacijo, ki nima koncepta. Priznava, da problem ni enostavem, to pa zato, ker se tiče naroda, "ki se je odločil, da ga bosta vodila dolg in razprodaja lastništva".

Že omenjena skupina, ki se širi preko spletnega socialnega omrežja Facebook, je celo naredila videspot s svojo "himno". Prvi dan se ji je pridružilo več kot 5.000 članov. Spletni portal Index.hr pa je objavil komentarje gospodarskega položaja države znanih Hrvatov.

'Kot da bi povprečnež odplačeval kredit za pet ali šest stanovanj'

Glede zadolževanja Hrvaške je novinar Novega lista Ladislav Tomičić povedal, da je položaj, v katerem se je znašla država, podoben, kot da bi povprečen državljan odplačeval stanovanjski kredit za pet ali šest stanovanj. "Glede na to, da teh kreditov ne more odplačati, se neprestano zadolžuje in poskuša nemogoče in to tako, da z najemanjem novih kreditov skuša pokriti stare in tako nekoč sanirati dolgove," je dodal Tomičić.

"Dolgov, ki sta jih naredili vladi HDZ in SDP, ne bodo odplačevali le otroci, temveč še vnuki, vendar ne z odplačilom dolgov, temveč skozi dejstvo, da kot družba ne bomo imeli več ničesar v svoji lasti," je menil novinar, pri tem pa pojasnjuje, da je imel v mislih prodajo naravnih virov, kot so voda, otoki in podobno, prodajo strateških gospodarskih družb, kot so HEP, HAC in podobno. Hkrati pa še meni, da bodo v kratkem podelili koncesijo za najbolj dobičkonosne avtoceste, kmalu se bo v bobnu znašel tudi HEP (hrvaško elektrarogospodarstvo), morda pa tudi vodno gospodarstvo. "Se pravi, da bomo dolgove sanirali s prodajo vsega, kar imamo, prihodnjih deset generacij pa bo zato plačevalo enormne račune za vodo, cestnino in podobno," zaključuje.

'Vse je le strategija kraje'

Umetnik Siniša Labrović pa je bil še nekoliko bolj slikovit. "Vidim eno strategijo in to je strategija kraje, vse ostalo so taktike – daj tistemu, komur moraš in kolikor moraš, v takšni meri, da to lahko funkcionira kot družba, ki ji lahko vladaš, a da ta ne razpade, bog ne daj, v anarhijo ali revolucijo," meni omenjeni umetnik. Po njegovih besedah je državni aparat 'cosa nostra', a ne v popolnem mafijskem smislu, temveč dobesedno "naša stvar". "Oni so zaprli krog, naredili verigo interesov, iz katerega se ne more umakniti nihče. Padajo samo dovolj šibki, tisti, ki ne morejo oziroma ne smejo nikogar razkrinkati," nadaljuje Labrović.

Sam rešitve v taki državi ne vidi, tudi čez 25 ali 30 let ne. Po njegovih besedah bo v prihodnosti le še hujše. "Od začetka 90. let je znano, da je na Hrvaškem gnusni pohlep, lažno domoljubje in brezusmiljena kraja. Pravzaprav gre za cinizem nemočnih – jaz sem slab, ker me je nekdo takega naredil in jaz bi moral zdaj raziskati, kdo mi to počne in se z njim soočiti. A večina ljudi na to ni pripravljena, da pa bi to skrili, so se postavili na stran močnejših. Zato pa imamo primere, ko policija pretepa ljudi, državljani pa ob tem slavijo," je še kritičen. Po njegovem mnenju to kaže na popolno pomanjkanje samospoštovanja, saj ljudje svojega žeivljenja ne jemljejo kot takega, ki bi ga bilo vredno živeti in so svojo identiteto predali ideološkim konstrukcijam. "Naša družba so le dvonožni posamezniki, ne osebe, ki bi spoštovale same sebe," je na koncu dejal Labrović.

'Dokler bodo pomembnejši Bleiburg in partizani, bomo na isti ravni'

Zgodovinar Tvrtko Jakovina pa pravi, da je za nekatere ukrepe že prepozno, lahko pa upajo, da  bodo na primer lastniki nekoč njihovih bank dovolj racionalni in da bodo vsi, ki posedujejo nekoč hrvaško lastnino, z njo dobro upravljali. "Mi smo svoje zapravili," dodaja. Po njegovem mnenju praga streljanja še niso dosegli, zaradi česar je lahko oblast še vedno zadovoljna, je pa že nervozna, a se "na žalost nima česa bati", saj Hrvati niso dovolj borbeni. "Dokler bodo Hrvatom, kljub velkim gospodarskim problemom, pomembnejša vprašanja Bleiburga in partizanov, in oblast igra na karto verouka in partizanov, do takrat bomo ves čas na isti ravni," je prepričan Jakovina.

'Za otroke korporacije in kapital ali morala?'

Aktivistka Suzana Ritz pa meni, da bi vlada, ko je nastopila recesija, lahko uresničila svojo napoved, da bo začela pri sebi in si prepolovila plače, to tudi storila in tako državljanom poslala dobro sporočilo. A ker tega niso storili, je sramotno, da so te tako visoke glede na povprečne državljane, dodaja Ritzova. "Mislim, da je ljudi zapopadla apatija, najhuje pa je, da večina misli, da ne morejo ničesar storiti. Vem, da se ljudje bojijo za svoja delovna mesta, a na žalost se obnašajo kot muhe na vročini, ki ne vedo, kaj jim je storiti. A svoje moči se ne zavedajo. Vlada in politika, ne glede na to, kdo je na oblasti, so  odgovorni za tak položaj, stvar pa je v tem, da ni zavesti, kot tudi ne odgovornosti za vodenje države. Tu smo daleč za Evropo," meni hrvaška aktivistka. Na koncu pa je še povedala, da veliko odgovornost nosijo tudi državljani, ki svojim otrokom sporočajo, naj sklonijo glavo in molčijo. "A jaz sem nepopravljiv optimist in menim, da se bodo zgodile spremembe, vprašanje pa je, ali bomo svojim otrokom zapustili velike korporacije in ogromno kapitala ali pa moralo," je prepričana.