Kot je znano, je knežji kamen v začetku decembra lani, koroški deželni glavar Jörg Haider, potem ko je načrtovana upodobitev knežjega kamna na slovenskem kovancu za dva centa je na avstrijskem Koroškem sprožila kritične odzive. Že tedaj pa je bilo napovedano, da bodo knežji kamen dokončno preselili v dvorano grbov v celovškem deželnem dvorcu. To se je tudi zgodilo in knežji kamen bo sedaj dostopen za ogled širši javnosti.
Potem ko je Banka Slovenije predstavila javnosti predloge za slovenske evro kovance (dokument je v pdf. formatu), je koroška deželna vlada 25. oktobra lani sprejela resolucijo, v kateri je pozvala avstrijsko zvezno vlado, naj v dvostranskih pogovorih poskrbi, "da se Republika Slovenija odpove temu, da uporabi osrednji simbol koroške deželne zgodovine, kakor je knežji kamen, na plačilnem sredstvu, ki ga izdaja Republika Slovenija in je uporabno po vsej Evropi".
Kaj je knežji kamen?
Knežji kamen je obrnjen temelj rimskega stebra. Na njem so v slovanski državi Karantaniji ustoličevali kneze v obredu, v katerem je novi knez prejel oblast iz rok svobodnega slovenskega kmeta, tako imenovanega koseza. Obred se je kasneje nadaljeval tudi v vojvodini Koroški. Zadnji obred v slovenskem jeziku je potekal leta 1414, ko je tedanji knez in vojvoda Ernest Železni dejal slovenskemu kosezu: "Kmet, ne razumem tvojega jezika."
Do 19. stoletja je knežji kamen stal v bližini cerkve pri Krnskem gradu, nato pa ga je kupilo Zgodovinsko društvo za Koroško, ki ga je v začetku 20. stoletja prodalo koroškemu deželnemu muzeju.
KOMENTARJI (0)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.