Evropska komisija je na izrednem zasedanju kmetijskih ministrov EU predlagala celovit sveženj ukrepov v vrednosti 500 milijonov evrov za takojšnjo pomoč evropskim kmetom, ki medtem v Bruslju protestirajo zaradi perečih razmer na trgu mleka, mesa ter sadja in zelenjave.
Sveženj, ki ga je podpredsednik komisije Jyrki Katainen pred kratkim predstavil na izrednem zasedanju kmetijskih ministrov EU, je osredotočen na reševanje finančnih težav kmetov, težav v delovanju prehranske verige in za stabilizacijo trgov.
Komisija predlaga, naj bo glavni del celovitega svežnja namenjen vsem članicam v nacionalnih ovojnicah v podporo mlečnemu sektorju. Pri razdeljevanju pomoči bo komisija zagotovila, da bo to pošteno, ciljno in učinkovito, pri čemer bo posebna pozornost namenjena najbolj prizadetim državam.
V finančno podporo kmetom predlaga tri ključne ukrepe: prvi je ciljna pomoč v obliki nacionalnih ovojnic za vse države za ublažitev krize v mlečnem sektorju. Porazdelitvenega ključa še ni dorekla, posebno pozornost bo pri tem namenila najbolj prizadetim državam.
Drugi ukrep je akontacija neposrednih plačil. Članice bodo lahko do 50 odstotkov nacionalne ovojnice porabile že od 16. oktobra, ne šele od 1. decembra, če bodo izvedle potrebne kontrole. Komisija predlaga tudi povečanje deleža s 50 odstotkov na 70 odstotkov.
Tretji predlagani ukrep za finančno pomoč kmetom je akontacija nekaterih plačil v sklopu programa za razvoj podeželja. Članice že lahko pospešijo nekatera plačila, in sicer do 75 odstotkov od 16. oktobra. Komisija sedaj predlaga zvišanje deleža na 85 odstotkov.
V komisiji ob tem tudi poudarjajo, da je treba današnji sveženj upoštevati v kontekstu znatne pomoči, ki je že namenjena kmetijskemu sektorju v odziv na ruski embargo, in splošne letne neposredne pomoči kmetom in pomoči za razvoj podeželja, ki znaša več kot 50 milijard evrov.
Predlog je še nedodelan, opozarja Židan
Kmetijski minister Dejan Židan je kritičen do predlaganega 500-milijonskega svežnja Evropske komisije v pomoč kmetom, ki se soočajo s težavami zaradi padca cen mleka, ker je še zelo nedodelan. Pozdravlja vključitev dveh slovenskih predlogov - za pomoč beguncem in ukrepa za razdeljevanje mleka v šolah.
Predlog komisije v vrednosti 500 milijonov evrov je minister komentiral z besedami, da se to morda zdi veliko, a ko se porazdeli po državah, ni tako. V tem trenutku po Židanovih besedah ni jasno niti, koliko od teh 500 milijonov evrov je sploh namenjenih kmetom. Sveženj namreč vključuje več ukrepov, tudi dodatne spodbude za skladiščenje in dodatno promocijo.
Znana ni torej niti krovna številka pomoči kmetom, kaj šele razdelitev po članicah. O merilih za opredelitev ovojnic se še pogovarjajo. Slovenija se zavzema, da ne bi bilo specifičnih kriterijev, ampak da bi se upoštevalo število goveda oziroma kmetij.
"Ljudje morajo vedeti, da je kmetom dejansko težko," je poudaril minister. Svoje besede je ponazoril z izračunom kmetijskega inštituta Slovenije - da zelo intenzivna kmetija s povprečno mlečnostjo 6500 litrov mleka pokrije samo 79 odstotkov vseh stroškov.
Kmetje so se spopadli s policisti
V bruseljskem predelu Schuman, kjer so zasedali kmetijski ministri EU na izrednem sestanku zaradi krize na trgu mleka, mesa, sadja in zelenjave, so se spopadli kmetje in policisti.
Kmetje, ki so se v Bruselj pripeljali s traktorji, da bi protestirali zaradi padajočih cen in izgube dobička, so zažgali bale sena, policiste obmetavali z gnilo zelenjavo in jajci, leteli pa so tudi tlakovci. Policisti so skušali protestnike umiriti in razgnati, zato so uporabili vodne topove in solzivec.
Belgijske oblasti po poročanju lokalnih medijev doslej niso aretirale nikogar, v protestih sta bila ranjena dva policista. Ko so nekateri traktorji poskušali prebiti cestne zapore, so policisti uporabili vodne topove.
Na protestih so se zbrali pretežno kmetje iz Belgije, Francije in Nemčije, v mesto pa se je več tisoč kmetov pripeljalo s traktorji. Promet v mestu je močno ohromljen.
Kot poročajo tuji mediji, so protestniki na poti v belgijsko prestolnico s traktorji zjutraj povzročili približno 200 kilometrov zastojev.
Zakaj padec cen?
Padajoče cene mleka, svinjine in govedine so posledica več dejavnikov - ruskega embarga na evropske proizvode v odziv na sankcije zaradi ukrajinske krize, upočasnitve rasti in povpraševanja na Kitajskem, poletna suša in tudi spremenjene prehrambne navade ljudi. Mlekarji pa za svoje tegobe krivijo tudi odpravo mlečnih kvot aprila letos.
Cena mleka je v poletnih mesecih v povprečju v EU v primerjavi z lanskim letom padla za 20 odstotkov, v Sloveniji za 20,5 odstotka.
KOMENTARJI (215)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.