Po nočnem deževju, ki je izpralo večino zadušljivega dima, ki je rusko prestolnico mučil več dni, je Moskva končno lažje zadihala. A rekordni vročinski val še ne pojenja in v okolici mesta še vedno gori šota, zato vremenoslovci opozarjajo, da se bodo razmere v prihodnjih dneh najverjetneje znova poslabšale.

(Foto: Reuters)

Ena najhuje prizadetih regij je Ryazan, ki leži 200 kilometrov južno od Moskve. Večina gozdov v regiji je še vedno v plamenih, lokalni reševalci pa delajo brez prestanka že tri tedne. Trudijo se namreč ukrotiti rdečega petelina, ki pa ne kaže znakov popuščanja.

Situacija v regiji je namreč kritična, tudi zato je premier Vladimir Putin včeraj obiskal regijo. Svojo pomoč pa je ponudil tudi britanski veteran, gasilec Daniel Collier, ki je v pismu, ki ga je poslal Putinu, ponudil svojo pomoč. Collier pa ni edini, ki je Rusiji ponudil pomoč v boju z rdečim petelinom. Ponudili so jo številni ljudje z vseh koncev sveta.

Najhujši požari v zgodovini Rusije, ki so večinoma posledica vročinskih valov, se sicer tudi danes ne umirjajo. Po vsej državi jih divja še okoli 600. Po navedbah ruskega ministrstva za civilno zaščito je zgolj v zadnjih 24 urah izbruhnilo 290 novih požarov, pogasili pa so jih okoli 300. Z ognjenimi zublji se bori okoli 165.000 ruskih gasilcev in vojakov, pomaga pa jim tudi 550 strokovnjakov iz tujine.

Požari se širijo na radioaktivna območja

(Foto: Reuters)

Obsežni gozdni požari v Rusiji pustošijo tudi v radioaktivno onesnaženih delih države. Samo v okolici mesta Brjansk blizu meje z Belorusijo in Ukrajino so pred dnevi našteli 28 požarov, so danes sporočile pristojne ruske oblasti. Ta regija po nesreči v jedrski elektrarni v Černobilu leta 1986 velja za eno najnevarnejših na svetu.

Požari so po navedbah oblasti divjali ali pa še gorijo tudi v drugih radioaktivno onesnaženih območjih Rusije, med drugim v okolici Čeljabinska na Uralu, kjer je več jedrskih objektov.

Oblasti so podatke o požarih na radioaktivno onesnaženih območjih sporočile po pogostih očitkih okoljevarstvene organizacije Greenpeace, češ da prebivalcev ne obveščajo o nevarnosti radioaktivnega sevanja zaradi gozdnih požarov. Greenpeace je tudi opozoril, da bi požari lahko razširili radioaktivne snovi z nekaterih območij, kot je okolica jedrskega centra Majak, kjer med drugim predelujejo jedrske odpadke.