Medtem ko se je petnajsterica že pred časom obvezala, da bo protokol ratificirala do konca letošnjega junija je to nepričakovano napovedala tudi Japonska. Sicer so se ministri dogovorili tudi o okrepljenem sodelovanju na področju varstva okolja.
Kot so menili ministri, spadajo klimatske spremembe "med največje probleme, s katerimi se sooča sodobni svet", zato je ratifikacija Kjotskega protokola nujna. Če bi se pobudi EU in azijskih držav pridružile še Rusija in kandidatke za članstvo v EU, bi protokol ratificiralo dovolj razvitih držav, s tem pa bi lahko sporazum stopil v veljavo vzporedno z naslednjim svetovnim vrhom o okolju, ki se bo v južnoafriškem Johannesburgu odvijal avgusta.
Za uveljavitev protokola iz Kjota je treba namreč izpolniti dva pogoja; ratificirati ga mora najmanj 55 držav, ki so skupaj odgovorne za najmanj 55 odstotkov globalnih emisij ogljikovega dioksida. EU je odgovorna za 24,4 odstotka emisij omenjenega plina, Rusija za 17,4 odstotka, Japonska pa proizvede 8,5 odstotka globalnih emisij ogljikovega dioksida. Poleg tega pa je potrebno zagotoviti še zadostno število držav.
Dogovor, ki so ga sprejeli na srečanju v Pekingu, je tudi pomenljivo sporočilo za ameriškega predsednika Georga Busha. ZDA so namreč v času predsedovanja predsednika Billa Clintona protokol podpisale, po prihodu Busha v Belo hišo pa je Washington sprva zavrnil ratifikacijo sporazuma, nato pa je od protokola celo odstopil z utemeljitvijo, da je ta za ZDA gospodarsko preveč škodljiv.
Kjotski protokol - ime je dobil po istoimenskem mestu na Japonskem - so podpisali leta 1997, gre pa za prvo svetovno pogodbo o zmanjševanju emisij plinov, ki povzročajo pojav tople grede. Podpisnice so se zavezale, da bodo do leta 2012 za 5,2 odstotka zmanjšale leta 1990 beleženo raven emisij nevarnih plinov.
V leta 1996 ustanovljenem forumu ASEM poleg evropske petnajsterice in Evropske komisije sodeluje še deset azijskih držav - Kitajska, Japonska, Indonezija, Brunej, Malezija, Filipini, Singapur, Južna Koreja, Tajska in Vietnam. V državah, ki sodelujejo v okviru ASEM, živi kar 40 odstotkov svetovnega prebivalstva, v njih pa ustvarijo tudi polovico svetovnega bruto domačega proizvoda.
