Kitajci kolonizirajo Ukrajino, da bi si zagotovili samooskrbo s hrano

Ukrajina se bo za 50 let odpovedala petim odstotkom svojega površja, kar ni slišati veliko, a je to skoraj toliko, kot je celotna površina Belgije. Kot poroča srbski Blic, je sporazum podpisalo kitajsko vladno podjetje za poljedelstvo XPCC ter ukrajinsko poljedelsko podjetje KSG Agro. Projekt bo sprva stekel na površini 100.000 hektarjev, v nekaj letih pa naj bi se razširil na končne tri milijone hektarjev. Gre za visokokakovostno kmetijsko zemljo v vzhodni regiji Dnjepropetrovsk. Vse pridelke in svinjino, ki se vzgaja na tem območju, bodo prodajali dvema kitajskima državnima podjetjema.

Ukrajina je lani ukinila zakon, ki tujcem prepoveduje kupovanje kmetijske zemlje. S tem je odprla vrata vsem velikim državam, ki potrebujejo tujo zemljo, da si zagotovijo samooskrbno kmetijstvo. Kritiki so prepričani, da takšen način sklepanja pogodb vse preveč spominja na kolonializem. Prepričani so, da bodo revnejše države zaradi takšnih pogodb izgubile najboljšo zemljo in bile dolgoročno na izgubi.

Koliko je projekt vreden, uradno ni znano. Po poročanju ukrajinskega časnika Kyiv Post naj bi bil vreden 2,6 milijarde ameriških dolarjev. Ob tem je časnik poudaril, da gre za največjo tujo investicijo na področju kmetijstva v Ukrajini.

V okviru sporazuma bo Ukrajina od Kitajske dobila posojilo za razvoj poljedelstva v višini tri milijarde ameriških dolarjev, za vse prodane izdelke pa bo Kitajska Ukrajini pošiljala semena, opremo za kmetovanje, gnojila, sadike in škropiva. Kitajska družba XPCC je Ukrajini obljubila tudi denarna sredstva za izgradnjo avtoceste v avtonomni republiki Krim. Gre za polotok v Črnem morju, s pomočjo kitajskega denarja pa naj bi zgradili tudi most čez preliv Kerč, ki bi povezal polotok Krim z Rusijo.

Najzanimivejši za sklepanje tovrstnih pogodb sta vzhodna Evropa in Afrika. Rodovitne površine kupujejo oziroma jemljejo v najem ZDA, Južna Koreja, Savdska Arabija, Velika Britanija ter Kitajska. Zanimanje je naraslo leta 2007 in 2008 skupaj s porastom cen hrane. Še največ je zanimanja za zemljo v Afriki, sledijo vzhodna Evropa, Južna Amerika ter Azija. Po podatkih iz januarja letos je v tujih rokah med 0,7 in 1,75 odstotka obdelovalnih površin na svetu.

Najbolj se za najem oziroma nakup tuje zemlje zanimajo Kitajci, ki zaradi hitre rasti prebivalstva in pomanjkanja obdelovalnih površin potrebujejo tujo zemljo, da si zagotovijo samooskrbo s hrano. Prebivalstvo Kitajske poje kar petino vseh svetovnih zalog hrane, ima pa zgolj devet odstotkov obdelovalnih površin na svetu. Sporazum z Ukrajino predstavlja do zdaj največjo kitajsko investicijo v poljedeljska zemljišča.

Kitajska je doslej izvedla pomembne investicije v kmetijstvo v Južni Ameriki. Kitajsko podjetje Beidahuang je v Argentini kupilo 234.000 hektarjev zemlje za gojenje soje in koruze, podjetje Chongqing Grain je plačalo 375 milijonov dolarjev za plantaže soje v Braziliji in 1,2 milijarde dolarjev za zemljo v Argentini za vzgojo soje, koruze in bombaža.