Kipi, ki so jih na posnetku uničili skrajneži IS, niso bili originali

Dragoceni kipi, nad katerimi so se prejšnji mesec znesli pripadniki IS v muzeju v Mosulu in to tudi posneli, so samo zelo dobre replike originalnih, je nemškemu časniku Deutsche Welle zatrdil direktor muzeja v Bagdadu.

Da noben od uničenih kipov ni bil pristen, je potrdila tudi Fawzye al-Mahdi, vodja oddelka za starine pri iraškem organu za kulturno dediščino.

Da kipi niso pravi, se vidi tudi iz posnetka, saj se originali ne bi tako zlahka zdrobili, pojasnjujejo strokovnjaki. "Razlog za to, da se na posnetku tako hitro razbijejo, je ta, da so bili narejeni iz mavca. Na posnetku se celo vidijo železne palice, ki so služile za ogrodje kipov," je za Channel 4 povedal Mark Altaweel iz Inštituta za arheologijo z londonskega University Collegea.

Večina uničenih kipov res ni bilo pravih, toda mnogo originalov so uničili kasneje, pa opozarja guverner Mosula v izgnanstvu, Atheel Nuafi. In tudi med kipi, ki jih uničujejo na posnetku naj bi bilo nekaj originalov. "Dva primerka sta bila originala," je povedal Nuafi v intervjuju za iraško televizijo. "Eden od teh je krilati bik, drugi pa bog iz Rozana," je pojasnil ter dodal, da so še pred uničenjem muzeja skrajneži najverjetneje mnoge primerke ukradli.

Prejšnji mesec je na spletu je zaokrožil posnetek, ki prikazuje člane Islamske države, kako uničujejo neprecenljive zgodovinske artefakte, razstavljene v muzeju v iraškem Mosulu. Med drugim so uničili tudi krilatega bika, ki je nekoč stal na vhodu v starodavnem asirskem mestu Ninive.

Muzej v Mosulu je imel drugo največjo zbirko starodavnih primerkov v Iraku. Hranil je več tisoč artefaktov iz mesta Ninive in drugih zgodovinskih mest severne Mezopotamije. Leta 2003, na vrhuncu vojaške operacije proti nekdanjemu diktatorju Sadamu Husseinu, so muzej opustošili tatovi, vendar so takrat zaposleni v muzeju uspeli rešiti najbolj dragocene umetnine, ki so jih prenesli v Bagdad.

Skrajnežem ni nič sveto

Militanti IS ne uničujejo le kipov in templjev, za katere menijo, da so heretični. Njihova tarča so bila tudi nekatera islamska sveta mesta, kot je denimo mošeja božjega poslanca Junusa, ki je v Bibliji znan kot Jona ali pa mošeja poslanca Jerjisa, ki ga častijo šiitski muslimani.

Februarja so zažgali mestno knjižnico v Mosulu ter knjižnici v dominikanskem samostanu in katoliški cerkvi. Na stotine tisoče knjig, redkih iraških časopisov z začetka 20. stoletja ter knjige in zemljevidi iz časa Osmanskega cesarstva iz tamkajšnjega arhiva so prav tako zažgali. Manjše količine pa so odtihotapili neznano kam.

Ogorčenje svetovne javnosti je sicer doseglo vrhunec, ko so z buldožerji uničili starodavno mesto Nimrud ter kasneje še ostanke asirskega mesta Hatra na severu države, ki je od leta 1987 na Unescovem seznamu svetovne dediščine.

Nedavno pa so IS zagrozili, da bodo uničili piramide in sfingo v Egiptu, saj naj bi tako dokončno uničili zapuščino faraonov.

Pozivi k zračnim napadom na Islamsko državo

Zaradi vsega tega uničevanja, je iraški minister za turizem in starine Adel Širshab pozval koalicijske sile pod vodstvom ZDA, naj izvedejo zračne napade, da bi zaščitili kar je še ostalo od kulturne zapuščine Iraka. Iraške oblasti namreč koalicijskim silam očitajo, da niso storile ničesar, da bi preprečile uničenje Hatre, ki so ga lahko pričakovali potem ko so prvo uničili Nimrud.

ZDA so se na te očitke odzvale tako, da so pozvale k takojšnjim zračnim napadom. General Martin Dempsey je dejal, da je postala zaščita kulturne dediščine zdaj prioriteta.