Kim Džong Un si ustvarja svoj harem

32-letni voditelj države, ki je po svetu znana zaradi kršenja človekovih pravic, se je odločil, da obnovi še eno tradicijo v tem duhu. Po poročanju Daily Telegrapha naj bi na podeželje razposlal vladne uradnike, ki morajo iskati mlada dekleta, ki bodo primorana skrbeti za voditeljevo ''zabavo''. Čeprav je poročen z nekdanjo pevko, s katero ima tudi majhno hčerko, Kim Džong Un nadaljuje očetovo tradicijo, saj je tudi on svojim uradnikom naložil isto opravilo.

Skupino deklet, ki so ''skrbela'' za njegovega očeta Kim Džong Ila, so po njegovi smrti razpustili. Zdaj, ko je obdobje 3-letnega žalovanja uradno mimo, pa se je Kim Džong Un odločil ponovno obuditi tradicijo novačenja mladih deklet.

S prakso začel Kimov dedek

Skupine ''deklet za zabavo'' so bile praksa, ki jo je uvedel Kimov dedek, ustanovitelj Severne Koreje in 'večni predsednik' Kim Il Sung. Vladni uradniki naj bi po podeželju iskali najprivlačnejša mlada dekleta, vsako leto pa naj bi jih izbrali med 30 in 40. Te so po razgovoru z voditeljem nato postale njegove strežnice, pevke ali plesalke.

Najlepše med njimi so postale njegove priležnice. Ko so se bližale tridesetim letom, se jih je voditelj naveličal in ’predal’ svojim visokim vojaškim in vladnim funkcionarjem.

"Isto se dogaja že tri generacije vladavine Kimove družine ter je postalo tradicija, ki ponazarja moč voditelja nad ljudmi in njegovo spolno moč,'' je za Daily Telegraph povedal Toshimitsu Shigemura, profesor tokijske univerze.

3600 evrov za leta služenja

Prejšnjo skupino deklet naj bi po smrti Kim Džong Ila izplačali in razpustili. Južnokorejski časnik je poročal, da so ženskam izplačali približno 3600 evrov, kar je v Severni Koreji zelo velika vsota, še vedno pa gre za zanemarljivo vsoto, glede na to, da se za tovrstna opravila niso odločila sama.

Združeni narodi (ZN) so novembra lani glasovali o tem, da bi severnokorejskega voditelja obtožili kršenja človekovih pravic, kar pa ni imelo še nobenega učinka. Po podatkih ZN namreč v severnokorejskih taboriščih še vedno životari okoli 120.000 političnih zapornikov.