Njihova prva vojaška akcija je potekala v dogovoru s Pakistanom, ko so poskušali zaščititi konvoj na poti med Pakistanom in Centralno Azijo. Skupina talibanov je bila sestavljena iz Afganistancev, ki so se urili v verskih šolah v Pakistanu skupaj z mudžahedini – nekdanjimi islamskimi vojščaki. Talibani so bili učinkoviti varnostniki, ki so mudžahedine odvrnili od napada na konvoj.
Vendar pa se niso ustavili le pri varovanju konvoja. Zavzeli so mesto Kandahar, ki se je nahajalo v bližini in s tem začeli prodor, ki se je končal leta 1996 z zavzetjem glavnega mesta Afganistana Kabula.
Talibani so se že na začetku distancirali od politike mudžahedinov do tujcev in na ta način pokazali, da se zavzemajo za nekakšno očiščevanje ljudstva. Talibansko razumevanje islama, džihada in sprememb v družbi je šlo tako daleč, da je postalo nenormalno. Talibani niso ne radikalni islamisti ne tradicionalisti, saj ne priznavajo nobenega islama –pač pa le inačico svojega. Ravno tako tudi bin Laden priznava le svoj lastni islam.
Na začetku so bili talibani popularni, kar je presenetilo mudžahedine. Velik del podpore so dobili od afganistanske etnične skupnosti, ki so jo vodili tadžikistanski in uzbekistanski voditelji. Vendar pa ni šlo le za vprašanje etničnosti. Talibani in afganistanci, ki so jih podpirali, so bili mnenja, da v mnogih delih države ne priznavajo več šeriatskega prava. Zato so jih verni prebivalci podpirali, saj so se talibani borili proti korupciji, v deželi pa so vzpostavili nekakšen mir. Občudovanje so si zaslužili tudi s svojim zavračanjem sodelovanja s svojimi nasprotniki, ki so bili krivi za pobijanje in uničevanje dežele.
Brezmadežna islamska država
Talibani so dejali, da je njihov cilj vzpostaviti brezmadežno islamsko državo, ki bo prepovedala tudi televizijo, glasbo in kino. Prepovedali so vse oblike zabave, prepovedano je tudi spuščanje zmajev, večina športov in tekem.Za zmanjšanje stopnje kriminala so posegali tudi po tako krutih sredstvih, kot sta usmrtitev in amputacija delov telesa, pri tem pa so se sklicevali na islamsko pravo, ki je razloženo v Koranu.
Jezo in neodobravanje svetovne javnosti so si dokončno priborili, ko so deklicam prepovedali hoditi v šolo, ženskam pa na delovno mesto. Prepoved izobraževanja, popolna izolacija žensk iz javnega življenja, njihovo zakrivanje in odtegnitev zdravstvene oskrbe je bila pika na i za svetovno javnost in za prebivalce Afganistana.
Talibani imajo danes pod nadzorom ves Afganistan z izjemo manjšega dela na severu države, ki je še vedno pod kontrolo antitalibanskih sil t.i. Severnega zavezništva, ki ga je vodil nedavno umorjeni Ahmed Shah Masood.
Talibani so si vsa leta močno prizadevali za priznanje ostalega sveta, vendar pa jim je uspelo dobiti priznanje le od treh držav, in sicer od Združenih arabskih emiratov, od Savdske Arabije in Pakistana. Kljub temu imajo talibani svojega predstavnika v Združenih narodih-bivšega predsednika Rabbanija.
Povezava z bin Ladnom
Leta 1999 so Združeni narodi proti Afganistanu uvedli sankcije, da bi jih tako prisilili k predaji mednarodnega terorista bin Ladna, ki so mu talibani ponudili zatočišče. Bin Laden je osumljen tudi za bombne napade na ameriški ambasadi v Keniji in Tanzaniji leta 1998, v katerih je bilo ubitih več kot 250 ljudi. Talibani so vsakršno akcijo proti bin Ladnu zavračali, saj so trdili, da je bin Laden njihov gost.
Bin Laden je tako kot večina talibanskih voditeljev veteran afganistanskega odpora proti Rusom leta 1979, ki ga je podpirala tudi Amerika. Pravijo, da vez med bin Ladnom in duhovnim voditeljem talibanov mulo Mohammedom Omarjem sega ravno v tisto obdobje.
Izolacija
Mula Omar je že večkrat pokazal, da mu več pomeni mnenje Muslimanov kot pa mnenje Zahoda. Diplomatska in politična izolacija je talibane rešila pritiska iz Zahoda.
Vendar pa je razlogov, zakaj talibani ne dajo bin Ladna, več. Bin Ladnova organizacija je namreč tudi dober vir vojaškega orožja, do katerega talibani zaradi sankcij težko pridejo.
