Milošević ni želel podpisati

Haaški obtoženec Radovan Karadžić, ki je včeraj prvič stopil pred haaške sodnike, je opozoril, da je imel sklenjen dogovor z nekdanjim ameriškim odposlancem za območje Balkana Richardom Holbrookom. Holbrooke je že včeraj za ameriško televizijo CNN zanikal obstoj morebitnega sporazuma med njim in Karadžićem. Povedal pa je, da so mu po njegovih besedah "izmišljeni dokument" že pokazali.

Dokument naj bi od Karadžića zahteval, naj odstopi z mesta predsednika Republike srbske in predsednika stranke, v zameno pa naj ga ne bi sodno preganjali. Holbrooke trdi, da česa takega ni nikoli podpisoval ter da bi bilo to "nemoralno, nelegalno in sramotno".

Kurir objavil dokument

Srbska spletna stran Kurir je objavila dokument, za katerega trdijo, da predstavlja podpisani sporazum med Karadžićem in Holbrookom. Sporazum vsebuje tri točke. Spodaj sta vidna podpisa Holbrooka in Karadžića, v veljavo pa naj bi stopil leta 1996.

Prva točka dokumenta govori o obveznostih, ki bodo stopile v veljavo po 90 dneh od samega podpisa. V tej točki se Karadžić zavezuje, da bo podal nepreklicen odstop z vseh državnih in partijskih funkcij.

"Do uradnega odstopa se RK zavezuje, da ne bo odločal o državnih in partijskih zadevah. V tem času ne bo niti vplival na odločitve drugih, če se bodo odločali o naslednjih zadevah: 2-1 vojaške operacije na ozemlju BiH; 2-2 preseljevanje civilnega prebivalstva; 2-3 mednarodni sporazumi – vojaški, varnostni; 2-4 imenovanje državnih, partijskih, regionalnih, lokalnih funkcionarjev; 2-5 premeščanje finančnih sredstev,“ je zapisano v dokumentu, trdi Kurir.

Drugi del dokumenta se nanaša na obveznosti, ki jih bo izpolnila ameriška vlada. Njihova naloga je bila varovanje Karadžića, njegovo financiranje in zagotavljanje ustreznega prebivališča. Ameriška vlada se je prav tako obvezala, da ne bo vplivala na Karadžićevo stranko SDS, zatrjujejo v Kurirju.

"Ameriška vlada je RK-ju izplačala 600.000 dolarjev v domači valuti. RK-ju dovoljuje uporabo rezidenčnega objekta, ki se nahaja na že dogovorjeni lokaciji. Ameriška vlada je dala RK-ju na razpolago najmanj šest oseb, ki bodo skrbele za fizično varovanje,“ navaja Kurir.

Skupne obveznosti pa so sledeče: "Sporazum je trajen. V kolikor bi RK ogrozil sporazum, bo to razumljeno kot resno ogrožanje neformalnega sporazuma. Sledijo sankcije,“ tako Kurir citira dele sporazuma. Na koncu je zapisano, da se "lahko sporazum prekine sporazumno ali pa na predlog vlade ZDA“.

Karadžić opozarja na dogovor

Karadžić je po aretaciji srbske preiskovalne organe seznanil z dogovorom. Poudaril je, da nekdanji predsednik Srbije, ki je tudi sam stopil pred haaške sodnike in pred obsodbo umrl v celici, Slobodan Milošević, ni želel podpisati dogovora, poroča srbska spletna stran Blic. Karadžić trdi, da se je junija 1996 sestal s Holbrookom. Na sestanku sta bila prisotna tudi nekdanji zunanji minister Republike srbske Aleksa Buha in nekdanji predsednik skupščine Republike srbske Momčilo Krajišnik. Sklenili so prej omenjeni dogovor, da se Karadžić umakne iz političnega in javnega življenja, v zameno pa ne bo preganjan za vojne zločine.

"Holbrooke mi je takrat dejal, da ne gre za najin dogovor ali pa za dogovor s Clintonovo administracijo. Povedal je, da država ZDA stoji za njim. Pripravili so tudi pisni sporazum, ki bi ga morale podpisati tri osebe – jaz, Holbrooke in Milošević. Sporazum smo poslali Miloševiću. Odgovora nikoli nismo dobili,“ je povedal Karadžić na beograjskem posebnem sodišču tik pred odhodom v Haag. "Ko sem ga srečal (Miloševića, op.p.), mi je dejal, kaj mi bodo podpisi, če pa sem garancije dobil s strani največje svetovne sile,“ navaja svoj vir časopis Blic.

Karadžić zdaj trdi, da je svoj del dogovora izpolnil. 19. julija 1996 se je odpovedal funkciji predsednika Republike srbske. Nasledila ga je Biljana Plavšić, ki v haaškem zaporu že prestaja svojo kazen. Umaknil se je tudi z mesta predsednika SDS, ni več dajal izjav in ni se mešal v politično življenje.

Veliko prič trdi, da dogovor res obstaja

Čeprav so mnogi pričali o obstoju omenjenega dogovora, je Holbrooke tovrstna namigovanja vedno zanikal. Prišlo je tako daleč, da se je moral Holbrooke zagovarjati pred ameriškim kongresom. Tudi haaško sodišče in srbsko tožilstvo za vojne zločine preiskujeta obstoj dogovora. Nekdanja haaška tožilka Carla del Ponte je v preteklosti izjavila, da obstaja sum, da je dogovor res obstajal. Tudi nekdanja tiskovna predstavnica haaškega sodišča Florence Hartman je v svoji knjigi zapisala, da zahodne države nikoli niso kazale pravega interesa, da bi aretirale Karadžića. Zanimivo pa se ji je zdelo, da je največje nezanimanje za Karadžićevo aretacijo kazal prav Holbrooke.

Srbski tožilec za vojne zločine Vladimir Vukčević je zaslišal veliko prič. Plavšićeva, ki ni skrivala prezira do Karadžića, je v javnosti nekajkrat potrdila obstoj omenjenega dogovora. Povedala je, da ji je takratna ameriška državna sekretarka Madeleine Albright ponudila, da za Karadžića postavijo objekt, v katerem bi imel psihiatrično kliniko. Pogoj je bil, da se ne sme pojavljati v javnosti. Plavšićeva trdi, da se je Karadžić le nasmejal, ko mu je povedala za ponudbo.

Tudi nekdanji veleposlanik BiH v Združenih narodih Muhamed Šaćirbej je javno potrdil obstoj dogovora. Povedal je, da mu je Holbrooke sam priznal, kaj se je dogovoril s Karadžićem. Šaćirbej je povedal, da je pripravljen tudi pričati pred haaškim sodiščem. Le Milošević je vztrajno molčal o tej zadevi.

Čeprav veliko prič potrjuje obstoj dogovora med Karadžićem in Holbrookom, pa obstaja težava. Še vedno nihče ni videl dokumenta, ki bi ta dogovor dokončno potrdil. Ko so pristojne službe od predstavnikov ZDA zahtevale pojasnila, so le-ti povedali: "Tudi če je dogovor obstajal, zdaj več ne obstaja.“

Holbrooke priznal pogovore, vendar ...

Holbrooke je sicer priznal, da je bil 1996. res v Beogradu, kjer se je z Miloševićem in še dvema Karadžićevima sodelavcema (najverjetneja Buho in Krajišnikom) pogovarjal o sporazumu, na podlagi katerega bi se Karadžić umaknil iz javnosti. Trdi pa, da mu v zameni niso ponudili ničesar.

Isto so sporočili tudi z ameriškega State Departmenta, Holbrookove trditve pa je potrdil tudi švedski zunanji minister Carl Bildt, ki je med vojnami na območju nekdanje Jugoslavije sodeloval pri mirovnih prizadevanjih. "Takšen dogovor ni nikoli obstajal. Nobenega poskusa ni bilo, da bi se obtožbe (proti Karadžiću) opustile," je dejal.