Obisk turkmenistanskega predsednika: državi morata čim bolje izkoristiti potenciale, ki se jima ponujajo

Prvi mož Turkmenistana Gurbanguli Berdimuhamedov se na povabilo predsednika republike Boruta Pahorja mudi na dvodnevnem uradnem obisku v Sloveniji.

Po pogovoru na Brdu je Pahor ocenil, da imata Slovenija in Turkmenistan odlične politične odnose, obe strani pa si prizadevata, da bi se vsestransko poglobili. Strinjala sta se, da je možnosti za to veliko.

Berdimuhamedov, ki ga spremlja številčna vladna delegacija, je dejal, da so bili pogovori s slovensko stranjo konstruktivni in so potekali v vzdušju medsebojnega zaupanja, odkritosti in razumevanja.

Slovenski predsednik je poudaril, da je Turkmenistan hitro razvijajoča se sila v Srednji Aziji. "Predsednik mi je povedal, da imajo vesoljske ambicije. To je vsekakor nekaj, kar govori o priložnostih, ki jih ima slovensko gospodarstvo za naložbe in za sodelovanje v Turkmenistanu," je dejal.

Kot je poudaril Berdimuhamedov, morata državi čim bolje izkoristiti potenciale, ki se jima ponujajo, Slovenijo pa vidijo kot zelo pomembnega partnerja v kontekstu dialoga z EU.

Kot eno od perspektivnih področij sodelovanja je izpostavil energetiko. "Imamo ogromne zaloge plina, nafte ter fosilnih in mineralnih goriv," se je pohvalil. Ob tem je poudaril, da je energetska varnost povezana tudi z razpršitvijo tokov energentov in odvisna tako od proizvajalca kot tudi od distributerja in kupca - vsi trije namreč vplivajo na oblikovanje cene energentov. "Turkmenistan je zainteresiran za dobavo svojih energentov tudi v zahodne države, zato računamo na pomoč in podporo Slovenije na tem področju," je dejal.

Turkmenistan je po Pahorjevih besedah za Slovenijo posebej zanimiv zato, ker ima status nevtralne države, ki mu ga mednarodna skupnost priznava že skoraj 20 let. "To pomeni, da ima v soseščini urejene odnose in nobenih političnih ali drugih odprtih vprašanj. To je za regijo izjemnega pomena, hkrati pa tudi za Slovenijo, ki si prizadeva za to, da bi odprta politična in druga vprašanja v mednarodni skupnosti reševali po mirni poti," je povedal slovenski predsednik.

Po drugi strani je Slovenija za Turkmenistan pomembna zato, ker smo evropska država, članica EU in območja evra in ker ima Slovenija v tej regiji, ki je zelo zapletena v smislu ver, kultur in tradicij, povsod prijatelje in je z vsemi v odličnih odnosih, je dejal Pahor.

Predsednika sta se dotaknila tudi aktualnih mednarodnih vprašanj, glede katerih sta imela po Pahorjevih besedah zelo podobna stališča. To je potrdil tudi turkmenistanski predsednik, kar je zelo pomembno za plodno medsebojno sodelovanje. Obe državi se po njegovih besedah zavzemata za stabilnost in varnost v svetu.

Poudaril je, da sta s slovenskim predsednikom znova potrdila, da zagovarjata mirno in politično reševanje vseh sporov in kriznih žarišč v svetu skladno z mednarodnimi pravili in ustanovno listino ZN. Dogovorila sta se tudi, da bosta še naprej aktivno sodelovala na dvostranski ravni in tudi v okviru ZN ter Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse).

Pahor in Berdimuhamedov sta danes podpisala skupno izjavo o okrepljenem sodelovanju med državama, ob tej priložnosti pa je bilo podpisanih še pet dvostranskih sporazumov, in sicer sporazuma o sodelovanju v prometu in o mednarodnem cestnem prometu, memorandum o sodelovanju na področju kulture, program sodelovanja med zunanjima ministrstvoma za obdobje 2015-2016 ter sporazum o sodelovanju med Slovensko akademijo znanosti in umetnosti in Akademijo znanosti Turkmenistana.

Že pred obiskom turkmenistanskega predsednika pa je podjetje Duol podpisalo pogodbo s podjetjem Merdem iz Aškabada o dobavi skladiščnih kompleksov s skupno površino 20.000 kvadratnih metrov. Slovensko podjetje bo dobavilo tri ločene komplekse skladišč z vso tehnološko opremo za skladiščenje 30.000 ton krompirja. Vrednost podpisane pogodbe je 13,2 milijona dolarjev.

Cerar: vključitev slovenskih podjetij v infrastrukturni načrt Turkmenistana

Berdimuhamedov se je v nadaljevanju obiska v Ljubljani srečal s predsednikom vlade Mirom Cerarjem, s katerim sta potrdila zelo dober politični dialog med državama in spregovorila o možnostih krepitve gospodarskega sodelovanja. Prav tako sta se zavzela za okrepljeno sodelovanje na področju kulture, izobraževanja in znanosti s poudarkom na študentski izmenjavi. Turkmenistanski predsednik je dejal, da zelo cenijo dobre odnose s Slovenijo tudi zaradi slovenskega članstva v EU, ki lahko zanje odpira vrata v unijo, so sporočili iz Cerarjevega kabineta.

Kot je dejal slovenski premier, želi Slovenija gospodarsko sodelovanje s tradicionalnimi partnerji razširiti tudi na druge potencialne partnerje. Interes slovenskih podjetij za nova področja sodelovanja s Turkmenistanom je bil jasno izražen ob januarskem zasedanju medvladne gospodarske komisije, in sicer na področjih informacijske tehnologije, strojne industrije, bele tehnike, kmetijstva, predvsem vinogradništva, vinarstva, prehrambene industrije, turizma, avtomobilske industrije, je spomnil Cerar.

Ob tem je izrazil interes za vključitev slovenskih podjetij v novi infrastrukturni načrt Turkmenistana. Prav tako je po njegovih besedah Slovenija kot država z minimalnimi lastnimi energetskimi viri zainteresirana za diverzifikacijo virov in poti plina od drugod.

Cerar in Berdimuhamedov sta se v pogovoru dotaknila tudi aktualnih mednarodnih vprašanj ter medsosedskih odnosov. Pri tem je turkmenistanski predsednik posebej izpostavil potrebo po stabilizaciji Afganistana, ki že kaže pozitivne trende, ter odnose z Iranom, ki je po njegovih besedah država z izjemnim naravnim, gospodarskim in človeškim potencialom.

Berdimuhamedov se je pred tem na Brdu pri Kranju srečal z gostiteljem, predsednikom Borutom Pahorjem, v četrtek pa bo obiskal še podjetje Iskratel v Kranju.

Gre za povratni obisk po uradnem obisku slovenskega predsednika v tej z naravnimi viri bogati srednjeazijski državi z dobrimi petimi milijoni prebivalcev julija lani. Pahorja je takrat spremljala številčna gospodarska delegacija.

Skorumpirana država

Turkmenistan je med mednarodnimi opazovalci označen kot ena najbolj skorumpiranih in represivnih držav na svetu. Hkrati pa ima tudi eno največjih zalog zemeljskega plina na svetu.

Osamosvojila se je leta 1991, takratni predsednik Saparmurat Nijazov je kmalu zgradil kult osebnosti. Prevzel je naziv Turkmenbaši - oče vseh Turkmencev. Mesece je preimenoval v svojo in materino čast, spisal je vodič za življenjski stil Ruhnama, ki je seveda postal obvezno branje za dijake in študente. Leta 1999 so mu v parlamentu (oziroma si je sam sebi) podelili dosmrtni mandat. Državo je spremenil tako, da bi bilo na prebivalce čim manj zunanjega vpliva. Leta 2006 je v nepojasnjenih okoliščinah nenadoma umrl zaradi srčne kapi.

Nasledil ga je trenutni predsednik Berdimuhamedov, nekdanji zdravstveni minister, sicer zobozdravnik. Volitve je dobil leta 2007, kako tudi ne, če ni imel nasprotnika. Na volitvah pred tremi leti je bil znova izvoljen za predsednika s 97 odstotki podpore. V svojem mandatu je razgradil kult osebnosti svojega predhodnika, a je ohranil diktatorsko vodstvo, nadel si je naziv zaščitnik. Opozicija ni dovoljena.

Črn avtomobil najet v tujini

Ima pa tudi svoje muhe. Med drugim je prepovedal uvoz avtomobilov črne barve, sam pa se po državi vozi v konvoju belih limuzin. Na rojstnodnevni zabavi pred dvema letoma mu je "vse najboljše" v slogu Marilyn Monroe zapela ameriška pop pevka Jennifer Lopez.

Vlada je zahtevala tudi umik satelitskih krožnikov za sprejem televizijskih signalov, češ da kazijo podobo mest. Odstranitev s pročelij stavb zaradi istega vzroka pa ni doletela le anten, ampak tudi klimatske naprave.

No, v Sloveniji ga očitno ni motilo, da so ga pripeljali v črnem avtomobilu. Je pa res, da so zanj blindirano vozilo naročili iz Stuttgarta.

Na slovenski policiji so pojasnili, da ima policija ustrezna blindirana vozila za prevoz varovanih oseb, ''a v konkretnem primeru so se tuji varnostni organi odločili za višji standard in v skladu s tem sami najeli blindirano vozilo po njihovih željah, ki je bilo nato, skladno z našimi pravili, vključeno v varnostno kolono''.

Vladi ravno denar od zemeljskega plina omogoča, da se drži svojih stolčkov. Do leta 2009 je bila glavna partnerica Rusija, po sporu se je Turkmenistan obrnil proti Kitajski. Država se zavzema tudi za izvoz plina v EU ter Indijo in Pakistan.

Stiki s Slovenijo

Stiki med državama so v zadnjem času sicer dokaj pogosti. Januarja lani je bil v Turkmenistanu zunanji minister Karl Erjavec z gospodarsko delegacijo. Turkmenistanski zunanji minister Rašid Meredov mu je obisk vrnil januarja letos in takrat je potekalo tudi prvo zasedanje slovensko-turkmenistanske medvladne komisije za gospodarsko sodelovanje.

Blagovna menjava med državama je za zdaj skromna, se pa iz leta v leto povečuje; leta 2013 je znašala 13 milijonov evrov, lani pa se je v prvih desetih mesecih povečala za več kot 100 odstotkov in je znašala 25 milijonov evrov.

Državi vidita priložnosti za sodelovanje zlasti na področjih prometa, telekomunikacij in zvez, kmetijstva, skladiščenja, energetike, turizma, zdravstva in tekstila. Poleg tega je v Turkmenistanu v tem trenutku odprtih 3000 projektov v vrednosti 60 milijard dolarjev, k sodelovanju pa so bila povabljena tudi slovenska podjetja.