MON 810 je paradni izdelek multinacionalke Monsanto, znane po tem, da z agresivno patentno in poslovno politiko svoja gensko spremenjena semena uspešno ščiti pred odmevnejšimi raziskavami in celo pred kmeti, ki končajo na sodišču, če semena vsako leto ne kupijo pri Monsantovih dobaviteljih.
Italija je odločitev sprejela z 80-odstotno podporo javnosti, odlok pa bo začel veljati, ko bo objavljen v uradnem listu.
Argument italijanskega ministrstva je, da imajo GSO rastline negativen vpliv na biotsko raznovrstnost. Prepoved sta poleg kmetijskega podpisala še okoljski in zdravstveni minister. Kot pravijo, italijansko kmetijstvo temelji na raznovrstnosti in blagovni znamki "narejeno v Italiji", kar pomeni, da je treba ohranjati domačnost živilske industrije.
Italija se bo tako pridružila Avstriji, Bolgariji, Franciji, Nemčiji, Grčiji, Madžarski, Luksemburgu in Poljski, kjer je gojenje gensko spremenjenih rastlin že prepovedano, prepoved pa, čeprav ni uradna, prakticirajo tudi nekatere druge evropske države in regije.
Zaradi odkritega nasprotovanja Evrope do Monsantovih gensko spremenjenih organizmov je sicer družba pred kratkim sporočila, da je obupala in Evropske komisije ne bo skušala prepričati, naj dovoli splošno uporabo GSO v Evropi.
Se pa številni sprašujejo, kaj se bo zgodilo, ko bosta Evropa in ZDA podpisali prostotrgovinski sporazum in opozarjajo, da se lahko zgodi, da bodo velike ameriške korporacije poskušale preko sporazuma doseči tisto, kar jim prej leta ni uspelo.
Gensko spremenjeni organizmi in njihov način pridelave so poleg slabega vpliva na biotsko raznovrstnost sporni tudi zaradi vprašljivih zdravstvenih učinkov. Znanstvenik Gilles-Eric Seralini, ki je avtor najpogosteje omenjane raziskave o vplivu Monsantovih semen, je podgane dve leti hranil z gensko spremenjeno koruzo, ki je, ne glede na to, ali je bila vzgojena s herbicidom RoundUp ali ne, povzročila več tumorjev, bolezni jeter in ledvic kot druga koruza.
Monsanto v Evropi klonil, v ZDA jim gre vse bolje
Medtem pa je na drugi strani Atlantika Monsanto dosegel pomembno zmago. Ameriška Agencija za zaščito okolja (EPA) je namreč dovolila, da lahko pridelana žita vsebujejo višjo koncentracijo pesticida glifosata.
In to kljub številnim študijam, ki kemikalijo povezujejo s številnimi boleznimi, vključno z več vrstami raka. Višja koncentracija bo tako dovoljena v semenih za pridelavo olja in v žitu.
EPA je odločitev sprejela že 1. maja in dala kritikom na voljo dva meseca, da ustavijo odločitev. Ker gre za problem, ki, čeprav gre za zdravje, ne pritegne širokega javnega zanimanja in upora, je odločitvi nasprotovalo le nekaj "vpijočih v puščavi", pomembni mediji pa so temi posvetili le malo pozornosti.
Glifosat je herbicid, namenjen zatiranju plevela, ki ga je Monsanto razvil v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja in je ključna sestavina škropiv Roundup, nujnih za pridelavo Monsantovih genetsko spremenjenih rastlin.
Novi EPA standardi dovoljujejo dvakrat večjo prisotnost herbicida, kot je veljalo doslej, pa čeprav je to višje od ravni, ki jo znanstveniki postavljajo kot nevarnost za nastanek rakavih celic. Poleg tega so bili novi standardi sprejeti le slab mesec potem, ko je več študij potrdilo povezavo med kemikalijo in rakom na prsih.
Don Huber, zaslužni profesor univerze Purdue, pa je dodal, da glifosat organizme osiromaši hranilne vrednosti, kar pomeni, da iz gensko spremenjenih organizmov odstrani večino hranilnih snovi.
Drugačnega mnenja so pri Monsantu, kjer menijo, da je dolgoletna uporaba dokaz učinkovitosti kemikalije. Poleg tega vztrajajo, da je uporaba gensko spremenjenih rastlin nujna, če želimo zadovoljiti svetovne potrebe po hrani.
Monsantova gensko spremenjena semena predstavljajo osnovo za 40 odstotkov vseh poljščin, posejanih v ZDA, pri koruzi je ta odstotek 86, pri bombažu 88, pri soji pa kar 93 odstotkov.
KOMENTARJI (32)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.