Kdo bo zmagal v nepredvidljivi tekmi?

Britanci so na več deset tisoč voliščih po petih letih volili nov parlament. Še vedno je veliko neznank, kaj se bo na političnem prizorišču dogajalo v naslednjih dneh, predvsem pa napetost glede samega zmagovalca, saj so bili konservativci in laburisti tudi glede na zadnje ankete še vedno izenačeni.

Za volitve se je registriralo približno 50 milijonov ljudi

Od Belfasta do Cardiffa, od Edinburgha do Londona se je za volitve registriralo približno 50 milijonov ljudi. Svoj glas so lahko oddali do 22. ure po lokalnem času (23. ure po srednjeevropskem).

Nekatera od približno 50.000 volišč so bila na precej nenavadnih krajih – glas je bilo tako med drugim mogoče oddati v pubih, cerkvah, na šolskem avtobusu, v mlinu na veter, počitniški hišici in celo v hindujskem templju.

Dan poslednje sodbe?

Današnje izdaje časnikov izpostavljajo negotovost izida. "Dan poslednje sodbe," se glasi naslovnica konservativcem naklonjenega Timesa. Daily Telegraph, ki je prav tako blizu torijcem, pa poziva: "Ne storite ničesar, kar bi obžalovali."

Levo usmerjeni Guardian poudarja, da "bolj na tesno ne bi moglo iti", in objavlja zadnjo anketo inštituta ICM, po kateri imata glavni stranki po 35-odstotno podporo. Približno 14 odstotkov volivcev se je nekaj ur pred volitvami še izreklo za neodločene.

Kraljica ostaja nevtralna in ne glasuje

Na volitvah so lahko svoj glas oddali britanski državljani ter tisti iz držav Commonwealtha in Irske s stalnim bivališčem v Veliki Britaniji, ki so starejši od 18 let.

Volilne pravice nimajo zgolj člani zgornjega doma parlamenta, lordske zbornice, in zaporniki, medtem ko se kraljica Elizabeta II. glasovanja spričo zaščite svoje nevtralnosti vzdrži.

Šteli bodo celo noč

Prvi uradni izidi bodo znani okrog polnoči, številni, vključno s televizijskimi in radijskimi postajami, bodo nato ob seštevanju glasov prebedeli celo noč. Dejstvo, da v večjem delu države vzporedno potekajo še lokalne volitve, bo nekoliko upočasnilo štetje.

Kaj pa, če nobena stranka ne osvoji absolutne večine?

V najverjetnejšem primeru, da nobena stranka ne osvoji absolutne večine 326 poslanskih sedežev, je že v petek pričakovati začetek pogajanj laburistov ali konservativcev z manjšimi strankami. Te so se že vnaprej ponujale za morebitne koalicijske ali manj uradne dogovore.

Prvi novoizvoljeni poslanci bi se lahko v London napotili že v ponedeljek, ko naj bi laburisti že imeli prvo srečanje nove poslanske skupine. Razen tega je glede dogajanja po volitvah znanega le malo. Poslanci se bodo prvič uradno sestali 18. maja, kraljica Elizabeta II. pa naj bi svoj uradni govor, ki ga napiše zmagovalna stran, v parlamentu imela 27. maja.

Konec maja ali v prvem tednu junija bo nato parlament glasoval o kraljičinem govoru, kar velja za neke vrste glasovanje o zaupnici novi vladi. Če bodo poslanci glasovali proti govoru, bo imela opozicija na voljo dva tedna, da pripravi nov govor. Če tudi ta ne bo dobil podpore, bi bile neizogibne nove volitve, kar bi se v državi zgodilo prvič.