Ostanki 13-tonske sonde padli v Pacifik
Ostanki 13-tonske sonde, ki jo je Rusija izstrelila proti Marsovemu satelitu Fobos, so padli na območje Pacifiškega oceana. Sprva je sicer ruska vesoljska agencija napovedovala, da bodo razbitine padle na odročnem območju kitajskega dela puščave Gobi.
Ostanki sonde Fobos-Grunt, ki jo je Rusija izstrelila proti Marsovemu satelitu Fobos, so padli na območje Pacifiškega oceana. Po prvih podatkih so ostanki padli v ocean približno 1250 kilometrov zahodno od obale otoka Wellington, je sporočil polkovnik Valerij Zolotukin.
Sonda brez posadke je kmalu po izstrelitvi pred dvema mesecema zašla iz smeri, znanstveniki pa je niso uspeli reprogramirati. Za težave naj bi bil kriv pokvarjen motor ali napaka programske opreme.
Ob vstopu v atmosfero je po napovedih sicer 13 ton težka sonda izgorela, tako da naj bi na Zemljo padlo kakih 20 ali 30 kosov v skupni teži 200 kilogramov.
Sonda naj bi vsebovala 12 ton strupenega goriva, ki pa naj bi zgorelo okoli sto kilometrov nad tlemi. V enem od instrumentov je tudi deset kilogramov radioaktivnega kobalta-57, ki pa naj ne bi povzročil radioaktivnega onesnaženja.
Ugibanja, kam bo padla
Ruska vesoljska agencija Roskozmos je v zadnjih dneh večkrat spreminjala kraj in čas padca. Tako je danes sprva napovedala, da bi lahko ostanki padli na odročnem območju kitajskega dela puščave Gobi, nato pa še v Argentini.
Še v sredo je Roskozmos predvideval, da bodo razbitine padle v osrčje Indijskega oceana, v četrtek v Indijski ocean vzhodno od obale Tanzanije in Kenije. Po petkovi napovedi pa naj bi ostanki pristali v Atlantiku ob obali Argentine, po sobotni pa v Pacifiku v višini zahodne obale Čila.
Misija se je začela optimistično
Misija, vredna skoraj 130 milijonov evrov, se je 9. novembra sicer začela optimistično. Sonda bi morala po prvotnih načrtih v začetku leta 2013 pristati na Marsovem satelitu Fobos, na Zemljo pa bi se morala vrniti avgusta 2014 in s seboj prinesti vzorce.
Direktor ruske vesoljske agencije Roskozmos Popovkin je ob tem povedal, da ne razume, zakaj se na njihovih plovilih v vesolju vedno pojavijo napake. Nikogar ni neposredno obtožil, je pa namignil, da njihovo delo najverjetneje sabotirajo tuje države.
Neuspela misija sicer pomeni tudi hud udarec ruskemu vesoljskemu programu, ki že več kot 20 let ni doživel posebnega uspeha. Rusijo so v tem času prehitele celo novinke na tem področju, kot so Indija, Kitajska in Japonska.
Povezani članki
Glasuj
Taksne oslarije nisem zasledil ze dolgo. Ruski vesoljski program je v zadnjih 20 letih zabelezil nekaj svetovnih uspehov. Med tem vam lahko osvezim spomin na dokoncan globalni satelitski navigacijski sistem GLONASS, v katerega je Rusija vlozila milijarde € drzavnih sredstev in je poleg ameriskega sistema GPS edini delujoci navigacijski sistem na svetu. Spomnil bi tudi na vesoljski raziskovalni teleskop SPEKTER-M, ki je pravo tehnolosko cudo. Na njem so vgrajeni najmodernejsi senzorji, kamere, radarji, laserji in druge aparature, ki so namenjene raziskovanju nasega osoncja in planetov. Dodal bi tudi nove raketne motorje RD-191 izdelane v ruskem podjetju NPO Energomash in so trenutno najboljsi raketni motorji na tem planetu (to priznava tudi NASA)...itd...
Dejstvo ostaja, da je danes Rusija edina drzava na svetu, ki lahko transportira ljudi in opremo na mednarodno vesoljsko postajo in nazaj z digitaliziranimi plovili Soyuz in Progress.
Rusija danes izdeluje nov raketni sistem Angara, ki bo postal novo vesoljsko plovilo 21. stoletja. Nudil bo sirok spekter moznosti transporta v vesolje. Tako je Rusija edina drzava poleg ZDA, ki izdeluje novo generacijo raket in plovil za raziskovanje vesolja.

















