Voditelji Evropske unije so se zavezali k izplačilu naslednjega obroka finančne pomoči Grčiji, s katerim želijo preprečiti bankrot te države. A postavili so tudi pogoje: Grčija mora v prihodnjih dneh dokončno potrditi celosten sveženj reform. Prav tu pa se zadeve zapletejo. Ljudje na ulici so novinarjem tiskovne agencije Reuters razložili, zakaj nasprotujejo tako varčevalnim ukrepom kot posojilom.
Že dve leti namreč močno zategujejo pas, posojila iz EU prihajajo na državni račun, rezultatov pa ni videti nikjer, še več, državi grozi bankrot. Ljudje so jezni, menijo, da je nepravično, da vlada kljub nasprotovanju ljudstva jemlje posojila. Prepričani so, da ta denar ponikne v žepih posameznikov, da ga vlagajo v reševanje zasebnih projektov, za reševanje nemških in francoskih investicij in podobno. Prav tako so jezni, ker oblasti še niso prijele in kaznovale posameznikov, ki so utajevali davke. Šlo naj bi za premožne in vplivne, so prepričani ljudje na ulici. In zdaj bodo plačali navadni, pošteni ljudje, poudarjajo in dodajajo, da se prav zaradi tega upirajo. Prav tako opozarjajo, da je v državi razširjena korupcija, oblasti pa ne sprejemajo potrebnih ukrepov, da bi jo izkoreninile.
Ukrepi, ki jih pripravlja država, bodo znova najbolj prizadeli poštene davkoplačevalce, menijo. V preteklosti so oblasti že zmanjšale pokojnine in plače za 10 do 15 odstotkov, tokrat pa jih želijo zmanjšati še za dodatnih 3 do 4 odstotke, pravijo nekateri analitiki. Obetajo pa se tudi dodatni davki.
"Ti ukrepi niso pravični. Lastniki prodajaln, ki plačujejo davke, so obravnavani isto kot tisti, ki blagajne sploh še videli niso,“ je dejal 37-letni Kostas Batsoulis, ki ima v središču Aten restavracijo. Dodaja, da bi bilo pametneje odpustiti 10.000 javnih uslužbencev, kot pa žrtvovati milijon zaposlenih v zasebnem sektorju.
Upirajo se tudi sindikati. Opozarjajo, da država ne bo rešila gospodarstva s tem, da bremeni srednji razred z vedno novimi davki in varčevalnimi ukrepi. "Ti ljudje so popolnoma izgubili razum,“ je dejal generalni sekretar sindikata javnega sektorja ADEDY Ilias Iliopoulos. Opozarja, da ukrepi vedno znova udrihajo po isti skupini ljudi, ki tone v revščino. Sindikati so napovedali 48-urno generalno stavko, ki bo potekala v torek in sredo. Takrat bo tudi grška vlada najverjetneje potrdila sveženj novih varčevalnih ukrepov.
Nekateri protestniki že tedne po vzoru španskih upornikov kampirajo na trgu Sintagma pred parlamentom. Danes pa se jim je pridružila množica, ki je glasno nasprotovala novemu svežnju varčevalnih ukrepov. Tiskovni predstavnik največje delavske sindikalne federacije GSEE Stathis Anestis opozarja, da ukrepi znova ne bodo pozdravili kronične težave v tej državi, in sicer izogibanje plačevanja davkov. "V Grčiji se mora ta hinavščina končno ustaviti. Bogati zdravnik, ki na dan sprejme od 20 do 30 pacientov, prijavi 5.000 evrov letnega dohodka, delavec, ki nič ne skriva, pa naj reši državo iz krize,“ je zgrožen.
33-letni Michalis Mihalides je oče trimesečnega otroka, plačo pa služi tako, da razvaža časopise. Pravi, da njegova družina že komaj shaja iz meseca v mesec in da so porabo zmanjšali na osnovne življenjske potrebščine. Napovedani ukrepi pa so ga privedli do tega, da se je odpravil na ulice protestirat. "Tisto, kar me najbolj moti, je to, da tisti, ki bi morali plačati, znova ne bodo plačali. Besen sem, saj jaz nisem kriv za to krizo. Jaz nisem kradel,“ pravi 33-letni oče.
Opozicijska stranka Nova demokracija pravi, da bodo ukrepi prizadeli celo tiste, ki na mesec zaslužijo 570 evrov. Uničili bodo srednji razred, reveže pa bodo popolnoma poteptali, dodajajo.
KOMENTARJI (26)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.