Kazni za tatove simbola grozot

Šved in dva Poljaka, obtoženi kraje napisa Delo osvobaja (Arbeit macht frei) iz nacističnega koncentracijskega taborišča Auschwitz na Poljskem, so bili danes obsojeni na zaporno kazen. Vsi obtoženi so se sicer želeli izogniti sojenju in so pristali, da bodo odslužili predlagane zaporne kazni, sodišče pa je kazni danes potrdilo.

Šved Anders Högström je obsojen na dve leti in osem mesecev zaporne kazni. V skladu z dogovorom med Poljsko in Švedsko bo kazen prestajal v švedskem zaporu, kamor ga bodo premestili v naslednjih nekaj tednih, je povedal tiskovni predstavnik regionalnega sodišča v Krakovu Rafal Lisak. Dva Poljaka, Marcin A. in Andrzej S., sta bila obsojena na zaporni kazni v višini dveh let in pol.

Tožilstvo je sicer za vse tri predlagalo po dve leti in več mesecev zapora. Vsi obtoženi so se želeli izogniti sojenju in so prostovoljno pristali, da bodo odslužili predlagane zaporne kazni. Sodnik Jaroslaw Gaberle pa je danes višino predlaganih zapornih kazni potrdil.

Motivacija za krajo denar

Högström in Marcin A., ki sta bila obtožena nagovarjanja h kraji, sta krivdo sicer priznala, drugi Poljak Andrzej S., ki je obtožen sodelovanja pri kraji, pa ne. Prav zaradi sodelovanja slednjega so sicer napis, ki ima veliko zgodovinsko vrednost, hitro našli, še preden so ga tatovi predali naprej bogatemu zbiratelju.

Oba Poljaka naj bi pri kraji motiviral denar, nekdanji vodja neonacistične skupine Högstrom pa je povedal, da je deloval po navodilih znanega švedskega zbiratelja nacističnih predmetov, ki naj bi pokril vse stroške načrtovane akcije in izplačal nagrado Poljakoma.

Poleg omenjene trojice so bili sicer zaradi kraje slovitega napisa obtoženi in že tudi obsojeni na zaporne kazni od 18 do 30 mesecev še trije Poljaki.

Kraja simbola nacističnih grozot – pet metrov dolgega kovinskega napisa, obešenega nad vhodom v taborišče Auschwitz – je decembra lani sprožila ogorčenje v svetu. Poljska policija je napis našla po dveh dneh. Ker je bil razrezan na tri dele, so ga morali najprej popraviti, nato pa so ga januarja vrnili nekdanjemu taborišču, kjer je zdaj muzej.