Prvo opravičilo španske vlade. Millo: Ničesar drugega ne morem storiti, kot obžalovati

Predstavnik španske vlade v Kataloniji Enric Millo se je danes opravičil za nasilje španske policije na referendumu o samostojnosti Katalonije. "Ničesar drugega ne morem storiti, kot obžalovati. Opravičujem se v imenu policistov, ki so posredovali," je v televizijskem pogovoru dejal Millo.

Policijsko nasilje na dan referenduma, v katerem je bilo ranjenih več kot 800 ljudi, je bilo deležno številnih obsodb iz sveta.

"Ko vidim te podobe in še več, ko vem, da so bili ljudje tepeni, odrinjeni in da je bila ena oseba sprejeta v bolnišnico, ne morem pomagati, a obžalujem in se opravičujem v imenu policistov, ki so posredovali," je dejal Millo.

Hkrati je Millo po navedbah BBC katalonsko vlado obtožil, da je pripravila nezakonito glasovanje.

Millove izjave so nekateri že ocenili kot omilitev tonov s strani Madrida, ki je prepovedal referendum o samostojnosti Katalonije. Podal jih je tudi v času, ko se zdi, da so katalonski voditelji tik pred tem, da razglasilo samostojnost. Predsednik regionalne katalonske vlade Carles Puigdemont je danes napovedal, da bo v torek nagovoril katalonski parlament.

Katalonski minister Santi Vila, ki velja za tesnega Puigdemontovega zaveznika, je na drugi strani dejal, da njegova stran razmišlja o "prekinitvi ognja", s katerim bi se izognili nadaljnjim napetostim z Madridom.

Tiskovni predstavnik španske vlade Ignacio Mendez de Vigo je medtem v Madridu prav tako izjavil, da obžaluje poškodbe in se hkrati zavzel za razpis lokalnih volitev v Kataloniji, s katerimi bi razrešili politično krizo zaradi teženj katalonskih voditeljev po samostojnosti te španske pokrajine.

"To bi bil dober začetek za razrešitev spora... prek regionalnih volitev," je na novinarski konferenci dejal de Vigo.

Katalonska vlada objavila končne izide nedeljskega referenduma

Katalonska vlada je sicer danes objavila končne izide glasovanja o neodvisnosti, ki je v nedeljo potekalo v Kataloniji. Ti se le malenkost razlikujejo od rezultatov, objavljenih v ponedeljek – volilna udeležba je bila 43-odstotna, neodvisnost te španske pokrajine pa je podprlo 90,18 odstotka udeležencev volitev.

Na volišča se je odpravilo 2,29 milijona od 5,3 milijona volilnih upravičencev, od katerih jih je 2,04 milijona glasovalo za neodvisnost, je razvidno iz končnih rezultatov, ki jih je na spletni strani objavila katalonska regionalna vlada oziroma generalitat. Prazne glasovnice je oddalo dva odstotka volivcev.

Končni izid se le malenkost razlikuje od prvega, objavljenega nekaj ur po zaprtju volišč. Kot so sporočili takrat, se je glasovanja udeležilo 2,26 milijona volivcev oziroma 42 odstotkov volilnih upravičencev. Tudi po tedanjih izidih se jih je za samostojno pot izreklo 90 odstotkov.

Kdaj in če sploh bo do razglasitve prišlo, je danes še zelo nejasno. Skrajno leva separatistična stranka CUP je sicer sporočila, da se s Puigdemontovo vladajočo koalicijo pogaja o besedilu izjave o neodvisnosti.

Nedeljsko glasovanje so katalonske oblasti izvedle ob ostrem nasprotovanju Madrida, ki vztraja pri nezakonitosti tovrstnega glasovanja, pri čemer ima tudi podporo ustavnega sodišča. Volilni dan je minil v znamenju nasilja španske policije, ki je poskušala preprečiti glasovanje.

Kot izpostavlja francoska tiskovna agencija AFP, se je sicer glasovanje izteklo brez transparentnega volilnega štetja, kot tudi brez katalonske volilne komisije, saj je ta skupinsko odstopila, da bi se izognila visokim kaznim, s kakršnimi ji je grozil Madrid.

Puigdemont preložil nastop v regionalnem parlamentu

Potem ko je špansko ustavno sodišče včeraj suspendiralo za ponedeljek napovedano zasedanje parlamenta, je danes katalonski premier Puigdemont svoj nastop v regionalnem parlamentu preložil na torek. Zagovorniki neodvisnosti, ki so v parlamentu v večini, naj bi namreč na zasedanju nameravali razglasiti neodvisnost.

Kot je sporočil tiskovni predstavnik katalonske vlade, je Puigdemont zaprosil za nastop v parlamentu v torek popoldne, ker želi poslancem predstaviti "aktualne politične razmere", poročajo tuje tiskovne agencije.

Zaenkrat ni jasno, ali namerava Puigdemont v torek razglasiti neodvisnost Katalonije ali pa bo poslancem le predstavil nadaljnje ukrepe svoje vlade. Prav tako ni jasno, ali se bo zasedanje začelo v ponedeljek ali šele v torek, opozarja nemška tiskovna agencija dpa.

Zunanji minister katalonske vlade Raul Romeva je sicer danes za britanski radio BBC povedal, da se bo parlament uprl odločitvi ustavnega sodišča in se bo v ponedeljek sestal na zasedanju. "Parlament bo razpravljal, parlament se bo sestal. Potekala bo razprava in to je pomembno," je dejal.

To je bil dejansko prvi odziv katalonske vlade na odločitev sodišča v Madridu.

Rajoy bi ob razglasitvi neodvisnosti razpustil katalonski parlament

Kot poroča agencija Reuters, naj bi nameraval španski premier Mariano Rajoy ob morebitni razglasitvi samostojnosti uporabiti pravico, ki mu jo daje ustava, ter razpustiti katalonski parlament in razpisati regionalne volitve.

Rajoy je sicer izrazil pripravljenost na politične pogovore vseh strank, na katerih naj bi skušali poiskati rešitev spora, pripravljen naj bi bil tudi podeliti širšo avtonomijo Kataloniji. A o neodvisnosti se ni pripravljen niti pogovarjati in je tudi zavrnil poziv Barcelona k mednarodni mediaciji v sporu.

Sodišče kljub teži obtožb za šefa katalonske policije ni odredilo pripora

Pred sodišče v Madridu je danes stopil načelnik katalonske policije Josep Lluis Trapero zaradi suma upora proti državi, ker ni zaščitil španskih policistov pred protestniki ob nedavnem referendumu za neodvisnost španske pokrajine Katalonije. Po zaslišanju sodišče zanj ni odredilo pripora.

Kljub teži obtožb sodišče ni odredilo pripora ne zanj, kot tudi ne za voditelja dveh pomembnih civilnih združenj, ki zagovarjata neodvisnost Katalonije – Jordija Cuixarta iz združenja Omnium Cultural in vodjo Katalonske narodne skupščine (ANC) Jordija Sancheza. Ti dve združenji sta igrali pomembno vlogo v septembrskih protestih. Protestniki so poškodovali vozila španske civilne garde ter policistom preprečevali izstop iz zgradb, kjer so izvajali preiskave.

Če bi jim sodišče danes izreklo pripor, bi to lahko dodatno poglobilo napete odnose med Barcelono in Madridom zaradi referenduma o neodvisnosti Katalonije.

Cuixart je novinarjem po koncu zaslišanja dejal, da zanika obtožbo upora. Zavrnil je tudi, da bi dal izjavo o sodnici z besedami, da ne priznava tega sodišča. Špansko državo je tudi obtožil, da zlorablja sodišče za razrešitev "političnega konflikta". "Prepričani smo, da bo španska država slej kot prej privolila v dialog," je še dejal.

Sanchez je po zaslišanju dejal, da je pred sodnico branil "legitimnost mirnih in nenasilnih demonstracij".

Španska preiskovalna sodnica je Trapera v okviru preiskave zaradi domnevnega upora pozvala na zaslišanje skupaj s še tremi osumljenci, med katerimi sta njegova namestnica ter omenjena vodilna aktivista za neodvisnost Katalonije.

S tem so se dodatno zaostrile napetosti med regionalno katalonsko in zvezno špansko vlado, ki referendum zavrača kot nezakonitega in v nasprotju z ustavo. Pred njegovo izvedbo minulo nedeljo, na katerem so udeleženci prepričljivo podprli neodvisnost, je vlada v Madridu v Katalonijo napotila španske policiste.

Obtožbe se nanašajo na nemire v Barceloni 20. in 21. septembra, potem ko so španske varnostne sile v prizadevanjih za preprečitev referenduma v Barceloni izvedle racije v prostorih katalonske regionalne vlade. Racije in aretacije predstavnikov regionalne vlade so v katalonski prestolnici sprožile množične proteste, Madrid pa katalonski policiji očita, da v njih ni posredovala.

Trapero je danes na sodišče v Madridu, ki je pristojno za zadeve nacionalne varnosti, prispel v spremstvu dveh policijskih častnikov, novinarjem pa ni dal izjav.

Pred sodiščem jih je danes ob prihodu z vzkliki pozdravila zbrana množica, med katerimi so bili tudi nekateri politiki.

Četrta obtoženka, Traperova namestnica Teresa Laplana naj bi zaradi zdravstvenih razlogov sodišče nagovorila preko video povezave.

Po navedbah predstavnika sodišča četverici osumljencev očitajo "kaznivo dejanje upora (...) v zvezi z zborovanji in demonstracijami", s katerimi naj bi španskim oblastem s silo preprečili izvajanje njihovih dolžnosti.

Po španski zakonodaji je za kaznivo dejanje upora, ki ga zagreši predstavnik oblasti, predvidena kazen do 15 let zapora.

Španske oblasti očitajo policiji Mossos d'Esquadra, da ni zadosti hitro posredovala za pomoč civilni gardi ter da na nedeljskem referendumu, ki je za Madrid nezakonit, ni preprečila odprtja volišč.

Še avgusta je bila katalonska policija deležna pohval zaradi hitrega in učinkovitega odziva na džihadistični teroristični napad, ki je 17. in 18. avgusta v Barceloni in Cambrilsu zahteval 16 življenj. Še posebej je bil pohvaljen Trapero kot vodja preiskave.

Gospodarstvo ne mara negotovosti

V Kataloniji pa se danes nadaljuje tudi vroča debata v gospodarstvu – ostati ali ne ostati v regiji, če se bodo razmere zaostrovale. Podjetja namreč želijo stabilne razmere za svoje delo, trenutno dogajanje na relaciji Barcelona-Madrid pa spominja na začetek dolge agonije, v kateri pa gospodarstvo ne želi delovati, če se temu lahko izogne.

Nekaj večjih bank po nedeljskem referendumu o neodvisnosti Katalonije že razmišlja o selitvi sedeža v druge dele Španije. Katalonija je najbogatejša španska regija, kjer ima sedež na tisoče domačih in tujih podjetij, po referendumu pa je selitev že napovedala banka Sabadell. Njene delnice so pred tem ta teden izgubile več kot deset odstotkov vrednosti.

Prav tako se je za selitev danes odločila največja katalonska banka CaixaBank, in sicer zaradi "trenutnih političnih in družbenih razmer v Kataloniji".

Španska vlada podjetjem olajšala selitev sedežev iz Katalonije

Špansko ministrstvo za gospodarstvo je danes potrdilo uredbo, s katero bodo podjetja lažje preselila sedeže iz Katalonije. Kot je navedlo ob tem, gre za odziv na zahtevo poslovnega sektorja, ki zaradi zaostrenih razmer v regiji poroča o težavah pri normalnem poslovanju. Podjetje, ki bo želelo sedež preseliti v drugo špansko regijo, bo potrebovalo le soglasje izvršnega odbora, sklic skupščine pa ne bo več potreben.

Upravo bo iz Barcelone v Madrid preselilo tudi podjetje Gas Natural, tretji največji ponudnik plina in elektrike v Španiji. Kot so pojasnili v podjetju, so se tako odločili zaradi "pravne negotovosti", ki so jih spodbudili "družbeno-politični dogodki v Kataloniji v minulih tednih".

Medtem ko si katalonski voditelji prizadevajo za neodvisnost sicer turistično zelo obiskane regije, ki ustvari petino španskega bruto domačega proizvoda, pa so nekatera podjetja v skrbeh, kaj bo to pomenilo za njihovo nadaljnje poslovanje.

V regiji ima svojo tovarno Seat tudi nemški Volkswagen, dnevno izdelajo okoli 2000 vozil, IAG, matična družba British Airways ima v regiji družbi Vueling in Level, Katalonija je tudi dom podružnic Nestleja, Ferrarija in nizozemske družbe Akzo Nobel. V vseh teh družbah naj bi pozorno spremljali politično situacijo.

"Če bo razglašena neodvisnost, se bo dogajalo nekaj podobnega kot ob brexitu – podjetja bodo iskala načine, da nadaljujejo stabilno poslovanje in mnoga podjetja bodo ocenila, da to lažje dosežejo izven Katalonije," meni analitik Raj Badian.

V Kataloniji je sicer skupaj prisotnih več kot 7000 tujih podjetij, ki zaposlujejo 18 odstotkov ljudi in skrbijo za 29 odstotkov gospodarske avtivnosti.