FOTO: Najbolj pisani, najbolj veseli in najbolj 'nori' karnevali na svetu, ki privabljajo množice obiskovalcev in ustvarjajo milijone

Pisani kostumi in zabava brez meja. Februar je najljubši mesec ljubiteljev karnevalov. Opraviti s starim, začeti na novo v naravi in družbi, pregnati zimo, temo in uživati v neomejenih količin hrane, preden se začne post pred krščansko veliko nočjo, so motivi, ki številne popeljejo tudi na nepozabna potovanja na največje svetovne karnevale. Slovencem sicer ni treba prav daleč, med najboljšo pustno zabavo namreč Lonely Planet uvršča tudi ptujski karneval.

In kaj priporočajo? Na prvo mesto so uvrstili karneval med karnevali - brazilski Rio de Janeiro. Na največji karnevalski zabavi na svetu sambo pleše okoli 2 milijona ljudi na leto, seveda pod budnim očesom "kralja Moma".

Letos se v deželi sambe zabavajo od 5-10 februarja.

Na "debeli torek" pred pepelnično sredo bodo zaživele ulice ameriškega New Orleansa. Paša za oči so kostumi, za brbončice pa skrbi "king cake", kolač s cimetovim posipom.

Letos se bo pisana parada na pot odpravila 9. februarja.

Beneški karneval omenjajo že zapisi iz leta 1094. Ker so bili Benečani tako navdušeni nad maskami, da so jih nosili tudi druge dni v letu, so jih morali celo zakonsko prepovedati. Danes beneški karneval skupaj obišče okoli 3 milijone obiskovalcev letno. Cene vstopnic za najbolj elitne karnevalske dogodke v mestu na vodi se gibljejo tudi okoli 1000 evrov, za čudovite zgodovinske kostume pa je treba odšteti tudi več deset tisoč evrov.

Veselje letos traja od 23. januarja do 9. februarja.

Po velikem karnevalu je znana tudi otoška država Trinidad in Tobago. Tam so prva praznovanja pripravili sužnji, ki so se norčevali iz plesov v maskah, ki so jih prirejali kolonialni oblastniki. A zares veselo je postalo šele po odpravi suženjstva. Danes organizatorji karnevala pripravljajo tekmovanja v limbo plesu, navdušujejo številne maske.

Parada po otoku potuje dva dni pred pepelnično sredo, letos 8. in 9. februarja.

Na seznam karnevalov, ki se jih splača obiskati, pa Lonely Planet uvršča tudi ptujskega. Med 101 karnevalom v njihovem novem vodiču po najboljših prireditvah na svetu, ptujski pustni karneval, ki ga vsako leto obišče okoli 100.000 ljudi, zaseda sedmo mesto. Najbolj znan obraz karnevala je Kurent, ki naj bi preganjal zimo in vabil v deželo pomlad.

Letos veselje traja od 2. do 9. februarja.

Dobičkonosni karnevali

A če so karnevali navzven namenjeni zabavi obiskovalcev, jih v ozadju običajno poganja učinkovito kolesje zapletene organizacije, ki skrbi za to, da se v karnevalska mesta zgrinja na tisoče obiskovalcev, ki odhajajo z velikim nasmehom na ustih. Nasmejane pa običajno ostanejo tudi lokalne oblasti, saj karnevali veljajo za precej dobičkonosen posel.

5-dnevni karneval v Trinidad in Tobagu, ki pritegne med 40.000 in 45.000 obiskovalcev, predstavlja okoli 10-odstotkov letnih turističnih prihodkov države, pri čemer je turizem leta 2013 predstavljal 8,2 odstotka državnega BDP. Potenciala se zaveda tudi država, ki je istega leta ocenila, da karnevalski potencial še ni v polnosti izkoriščen in karnvalskemu odboru namenila okoli 9 milijonov evrov, skupaj z nalogo, da ustvari državno "karnevalsko industrijo" z vsaj enim odmevnim dogodkom na mesec.

Festival v New Orleansu je leta 2014 v mestno blagajno prinesel 160 milijonov evrov, skupaj z vsemi prihodki, ki jih generira blagovna znamka festivala pa so prihodki ocenjeni na okoli 450 milijonov evrov. Leta 2013 so v mestu ocenili, da na vsak dolar, ki ga zapravijo za organizacijo, zaslužijo 8,45 dolarja.

Pa največji karneval – brazilski? Ta je leta 2012 po poročanju Bloomberga državi prinesel vrtoglave 3 milijarde evrov turističnih prihodkov. Karneval povprečno na leto ustvari 250.000 sezonskih delovnih mest. Vendar pa pri tako veliki operaciji ne gre brez škandalov. Ker je festival delno financiran s strani države, prihaja do korupcijskih škandalov. Eden izmed njih se je končal tako, da so odločili, da bo še najmanj težav, če vsaki od 12 najboljših šol sambe namenijo okoli 300.000 evrov pomoči za pripravo točk. Šole naj bi v nastope povprečno vložile od 2,5 do 3 milijone evrov, kar pa je na koncu vendarle poplačano, saj je samo osrednja parada po podatkih lokalnih medijev leta 2012 prinesla slabih 40 milijonov evrov prihodkov.

In kako je pri nas? Po poročanju Večera bo Ptuj za Kurentovanje letos namenil 330 tisoč evrov, neposredno iz ptujske mestne blagajne bo šlo 46 tisočakov. Računajo na okoli 100 tisoč obiskovalcev. Vstop na večino prireditev je brezplačen, si pa prihodke obetajo lokalni gostinci, hotelirji in drugi ponudniki.

Ko recesija odnese karneval

A če se karnevalov drži sloves, da lahko preženejo zimo in mrak, za vse težave vendarle nimajo zdravila in številni Brazilci se letos ne počutijo prav nič karnevalsko. Zaradi hude recesije v katero je padla država pa tudi zaradi virusa Zika, ki pustoši po območju in straši turiste, marsikomu ni do plesa in veseljačenja, v nekaterih krajih pa za kaj takšnega zaradi prazne mestne blagajne sploh nimajo denarja.

Med mesti, ki so se odpovedala karnevalu je Campinas. Zaradi izpada davčnih prihodkov – zaradi recesije lokalni podjetniki ne morejo plačati davkov, si namreč mesto ne more privoščiti okoli 300.000 evrov velikega karnevalskega računa.

Po 30 letih karnevala ne bo niti v Porto Ferreiri. Ob pomanjkanju denarja se je morala mestna oblast izreči o prioritetah in ugotovili so, da bolj kot povorko potrebujejo novo reševavalno vozilo.

Po letih hitre rasti se je brazilska ekonomija po podatkih brazilske centralne banke lani skrčila za 3,7-odstotka, letos naj bi bilo krčenje skoraj 3-odstotno. Bloomberg pa napoveduje, da je država na poti v najhujšo recesijo po letu 1901.