Tožilstvo haaškega sodišča je sklenilo uvodni nagovor v postopku proti nekdanjemu političnemu voditelju bosanskih Srbov Radovanu Karadžiću. Tožilec Alan Tieger ga je v njem obtožil, da je kot vrhovni poveljnik vojske Republike srbske julija 1995 ukazal napad na Srebrenico, po zavzetju katere je bilo ubitih več kot 8000 Bošnjakov, izgnanih pa 25.000. "Edino, kar je obžaloval, je bilo, da se je izmuznilo toliko Bošnjakov," je dodal tožilec, ki je poboj označil za "eno najtemnejših poglavij človeštva".

Množični uboj in pregon v Srebrenici je bil vrhunec naporov Karadžića, da se etično očisti vzhodno Bosno, da bi dosegel svoj cilj, oblikovanje srbske države, je dodal tožilec. Karadžić je namreč po zavzetju Srebrenice in poboju poslancem skupščine Republike srbske 6. avgusta povedal, da "je dal direktivo številka sedem za zavzetje Srebrenice", nato pa je dal še usten ukaz.

Karadžić je bil med in po operaciji seznanjen z ločitvijo moških in izgonom žensk, otrok in starejših ljudi iz enklave, je poudaril Tieger. Kot dokaz je navedel obsežno operacijo izkopavanja množičnih grobišč in premeščanja stotine trupel v sekundarna grobišča, ki sta jo septembra in oktobra 1995 izvedli policija in vojska Republike srbske v želji prikriti zločin. Dodal je, da so doslej iz množičnih grobišč na območju Zvornika in Bratunca izkopali in identificirali "več kot 5000 žrtev" iz Srebrenice.

Tieger je izpostavil, da je bil pokol v Srebrenici posledica nasilne kampanje odstranjevanja bošnjaškega prebivalstva iz vzhodne Bosne, ki jo je na podlagi Karadžićevih ukazov vojska Republike srbske izvajala od leta 1992. V zvezi s tem je spomnil tudi na njegovo odredbo iz marca 1995, da se življenje prebivalcev Srebrenice z vojaško akcijo in prikrajšanjem človekoljubne pomoči naredi neznosno. Poleg tega je Karadžić pred napadom na Srebrenico zajel 200 pripadnikov Unproforja in jih uporabljal kot živi ščit, je nadaljeval tožilec.

Na koncu uvodnega nagovora je Tieger še poudaril, da Karadžićevo odgovornost za zločine, navedene v obtožnici, dokazujejo pričevanja prič, obsežna dokumentacija, kot tudi besede obtoženca.

Bošnjakinja Suhra Malić spremlja sojenje Radovanu Karadžiću v Potočarih v bližini Srebrenice. (Foto: Reuters)

Karadžić vendarle na sodišče?

Dokler Karadžić sojenje bojkotira, se to ne bo moglo nadaljevati s predstavitvijo dokazov sodišča. Zato so za torek sklicali statusno konferenco, na kateri bodo odločili, kako naprej. Karadžić se je bo udeležil, kar pomeni, da se bo vendarle pojavil v sodni dvorani haaškega Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije. To je napovedal v pismu, ki ga je v nedeljo poslal sodniku O-Gon Kwonu.

Doslej je bojkotiral sojenje, ker naj mu sodišče ne bi dalo na razpolago dovolj časa za pripravo obrambe, ki jo sicer vodi sam. Tako ga ni bilo že na začetku sojenja minuli ponedeljek, zaradi česar so proces prestavili na torek. ''Upamo, da nam bo tribunal odobril dodaten čas za pripravo obrambe. Potrebujemo še predvidoma 10 mesecev,' je danes dejal njegov pravni svetovalec Marko Sladojević.