Sodišče od Hrvaške zahteva, naj jim do 22. marca pošlje pojasnila o iskanju dokumentov, ki jih od Zagreba zahteva Karadžić. Gre za dokumente, ki naj bi dokazovali tihotapljenje orožja čez Hrvaško v BiH. Karadžić od naše sosede in še šestih držav zahteva dokumente o oboroževanju Bošnjakov preko letališča v Tuzli, o prevozu orožja iz Irana čez Zagreb, o uporabi mednarodnih organizacij za tihotapljenje orožja v BiH, o pokolu civilistov na sarajevski tržnici Merkale in zapisnike o prisluškovanju nekdanjim voditeljem bosanskih Srbov. Hrvati naj bi del dokumentov že posredovali, pravijo pa, da bi posredovali tudi druge, če bi Karadžić bil bolj jasen v svojih željah. Sodišče zanima, kako je hrvaško obrambno ministrstvo našlo del dokumentov, čeprav meni, da Karadžićeve zahteve niso bile dovolj jasne. Kot so še zapisali na haaškem sodišču, jih zanima še, koliko časa bo hrvaška vlada potrebovala za iskanje omenjenih dokumentov in ali sploh lahko odgovori na Karadžićeve trditve, da so zahtevani dokumenti v lasti hrvaške vlade.
Nekdanji vodja bosanskih Srbov Radovan Karadžić je danes na Mednarodnem sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu nadaljeval predstavitev svoje obrambe. Karadžić je zanikal krivdo srbske strani za začetek vojne v BiH in navedel, da so pred začetkom vojne ubijali le Srbe.
"Do 1. aprila (leta 1992) so v BiH ubijali samo Srbe," je izjavil Karadžić, ki ga obtožnica v 11 točkah bremeni vojnih zločinov, zločinov proti človečnosti in genocida med vojno v BiH. Po njegovih besedah je bošnjaška Stranka demokratske akcije (SDA), s katero si je Karadžićeva Srbska demokratska stranka delila oblast, izvedla nezakonito mobilizacijo pripadnikov notranjega ministrstva in nezakonito prisluškovala telefonskim pogovorom svojim partnerjem v vladi.
Za vse kriva SDA?
64-letni Karadžić, ki se brani sam, je drugi dan predstavitve svoje obrambe podrobno pojasnil dogajanje v vrhu takratnih oblasti BiH in prizadevanja, da bi Stranko demokratske akcije odvrnili od vojne. Poudaril je, da haaško tožilstvo ne more najti niti enega dokumenta, zakona ali odredbe, ki jih je podpisal kot predsednik skupščine bosanskih Srbov in ki bi ga lahko bremenili kršitev mednarodnega prava.
Tajni sporazum Kučan-Tuđman-Izetbegović?
Napovedal je, da bo med procesom predstavil dokaze o tajnem sporazumu nekdanjih predsednikov Slovenije, Hrvaške in BiH, Milana Kučana, Franja Tuđmana in Alije Izetbegovića, o napadu na jugoslovansko armado, sklenjenem julija 1991. "Izetbegović je decembra 1990 prisegal na Jugoslavijo, januarja 1991 je bila po volitvah oblikovana vlada, konec januarja pa se je začela kampanja za neodvisnost Bosne," je navedel Karadžić.
"Tožilstvo se moti, ko pravi, da smo decembra 1992 ustanovili Srbsko republiko BiH, da bi dosegli svoje cilje," je zatrdil. "Ustanovili smo jo, da bi Stranki demokratske akcije preprečili dosego njenih ciljev, ki so bili v nasprotju z našo voljo," je poudaril.
Karadžić: Srebrenica je mit, Sarajevo pa ni bilo oblegano
Karadžić je svetovno javnost tudi danes šokiral z zanikanjem zgodovinskih dejstev in popolnim pomanjkanjem obzira do žrtev in njihovih svojcev. O 44 mesecev dolgem obleganju Sarajeva, med katerim je umrlo 12 tisoč ljudi, je dejal, da to ni bilo obleganje, ampak so se Muslimani pobijali med seboj. Pokol več kot 8000 moških in dečkov v Srebrenici pa je po njegovem le mit. Trupla naj bi v množična grobišča zmetali Bošnjaki sami, da bi lahko krivdo zvalili na srbske sile.
Sojenje preloženo do nadaljnjega
Predsedujoči sodnik O-gon Kwon je po koncu Karadžićevega nastopa sporočil, da je sojenje preloženo do nadaljnjega. Karadžić je namreč vložil zahtevo za trimesečno preložitev začetka dokaznega postopka, ki jo je sodišče zavrnilo, a se je obtoženec na to pritožil. "Vprašanje pripravljenosti obtoženca na sodelovanje na sojenju se neposredno tiče poštenosti postopka," je pojasnil Kwon.
Če bi sodni senat Karadžićevo pritožbo zavrnil, bi bile v sredo zaslišane prve priče tožilstva. Kwon se je vsem pričam, ki so že pripotovale v Haag ali so na poti na Nizozemsko, opravičil za nevšečnosti.
Zapleti in očitki
Karadžić se je v ponedeljek udeležil prve obravnave od začetka sojenja oktobra lani. Prve tri dni sojenja je bojkotiral, češ da nima dovolj časa za pripravo obrambe, potem ko je tožilstvo teden dni pred začetkom sojenja 27. oktobra lani predstavilo spremenjeno obtožnico. Da bi preprečili nadaljnje zamude in preložitve, so mu dodelili zagovornika po službeni dolžnosti, Britanca Richarda Harveyja.
Karadžića so po 13 letih na begu od vložitve obtožnice prijeli julija 2008. Obtožnica ga v 11 točkah bremeni vojnih zločinov, zločinov proti človečnosti in genocida, grozi pa mu dosmrten zapor. Ključni del obtožnice sta dve točki, ki ga bremenita genocida, vključno s tem, da je kot vrhovni poveljnik vojske Republike srbske ukazal napad na Srebrenico julija 1995, po zavzetju katere je bilo ubitih več kot 8000 Bošnjakov, izgnanih pa 25.000.
KOMENTARJI (124)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.