Ameriški predsednik Barack Obama je na zadnjem televizijskem soočenju z republikanskim predsedniškim kandidatom Mittom Romneyjem nastopil agresivneje od nasprotnika, ki se je presenetljivo veliko strinjal s sedanjo zunanjo politiko ZDA, kar je bila glavna tema sinočnje debate na floridski univerzi Lynn v Boca Ratonu.
Nemudoma po soočenju je anketa med neopredeljenimi volivci televizije CBS pripisala zmago Obami s 53 proti 23 odstotkom. Po anketi televizije CNN med registriranimi volivci pa je Obama zmagal z 48 odstotki proti Romneyjevim 40 odstotkom. Obama je torej zmagal po točkah glede zunanje politike, vendar pa je vprašanje, koliko bo to vplivalo na nadaljnji potek kampanje.
Soočenje, ki ga je vodil Bob Schieffer s televizije CBS, je namreč s področja zunanje politike pogosto "pobegnilo" nazaj h gospodarskim temam, ki volivce letos najbolj zanimajo in Romney je pri tem ponavljal svoj glavni argument, da je okrevanje pod Obamo prepočasno. Zunanja politika ni v ospredju in demokratski strateg Bob Shrum je pred soočenjem tujim dopisnikom v New Yorku povedal, da bo gledanost zadnjega soočenja zanesljivo manjša od prejšnjih dveh.
Kandidata sta debatirala o temah, ki so bile doslej v ospredju kampanje. To so Iran, Afganistan, Sirija, Libija, Izrael, Kitajska, Rusija in obrambni proračun ZDA. Izzivalec Romney ni ponudil drugačnih odgovorov na izzive od tistih, ki jih daje Obamova zunanja politika, svoje privržence pa je morda malce razočaral, ker se je s predsednikom pogosto strinjal.
Uvoz zunanje politike iz 80. let
"Ne moremo vseh pobiti, da bi se rešili iz te zmešnjave. Morali bomo sprejeti celovito in trdno strategijo, če bomo hoteli pomagati islamskim deželam in drugim delom sveta, da zavrnejo radikalen in nasilen ekstremizem," je o tematiki Bližnjega vzhoda dejal Romney. Dodal je, da je tisto, kar morajo doseči, to, da bo islamski svet sposoben sam zavrniti ekstremizem. Obama pa je Romneyja zbodel: "Kaže, da želiš voditi zunanjo politiko iz 80. let, kot želiš uvoziti socialno politiko iz 50. let in gospodarsko politiko iz 20. let prejšnjega stoletja."
"Zaradi spoštovanja Bližnjega vzhoda potrebujemo močno in stabilno vodstvo, ne napačno in nepremišljeno vodstvo, ki poskuša narediti vse naenkrat, in na žalost je to eno od mnenj, ki si jih ponudil med kampanjo, in to ni recept za ameriško moč," je še nadaljeval Obama. Romney pa mu je odgovoril, da napad nanj ni dober načrt in ne nudi odgovorov, kako se bodo spopadli z izzivi na Bližnjem vzhodu.
O Iranu, Iraku in bin Ladnu ...
Romney je po novem presenetil z izjavo, da podpira umik ameriške vojske iz Afganistana do konca leta 2014, čeprav je doslej nasprotoval določitvi datuma umika. Romney je tudi podprl Obamovo politiko pobijanja terorističnih osumljencev z brezpilotnimi letali, vendar obenem nenehno poudarjal, da je za mir po svetu, uporaba sile pa je tudi zanj tudi glede Irana zadnji izhod.
Glede Irana je Romney vztrajno ponavljal, da so "mule" zdaj štiri leta bližje jedrskemu orožju, Obamo pa je obtožil, da je poslabšal odnose z Izraelom. Ta je vrnil s trditvijo, da varnostno in obveščevalno sodelovanje še nikoli ni bilo na tako visoki ravni in zagotovil, da Iranu ne bo dovolil priti do jedrskega orožja, za kar bo uporabil vsa sredstva.
Obama je pri tem tudi zanikal poročanje medijev, da se po volitvah pripravljajo neposredna pogajanja med ZDA in Iranom. Edina novost v pristopu je bila Romneyjeva napoved, da bo iranskega predsednika Mahmuda Ahmadinedžada obtožil genocida zaradi njegovih izjav o Izraelu.
Romney je presenetil tudi z mnenjem, da je bil umik iz Iraka dobra zadeva. Obama je opozarjal, da je imel Romney prej nasprotno stališče.
Pomirljivi Romney med soočenjem skorajda ni omenil napada na ameriški konzulat v Bengaziju. Pohvalil pa je usmrtitev Osame bin Ladna, ki ga je voditelj Schieffer enkrat krstil celo za "Obamo bin Ladna", in uporabo brezpilotnih letal za pobijanje osumljenih teroristov.
O Siriji ...
O Siriji je Romney dejal, da ne podpira vpletanja v vojno. Meni, da ni treba, da bi ZDA v Siriji zdaj ali v prihodnosti vojaško posredovale. Obama je ob tem dejal, da Romney nima boljše ideje, ker je tisto, kar zdaj delajo, prav tisto, kar morajo narediti, in sicer poskušati promovirati zmerno vodstvo v Siriji ter pomagati pri učinkoviti tranziciji, tako da bi predsednik Bašar al Asad odstopil s položaja.
O Kitajski ...
Obama je glede Kitajske dejal, da je ta država hkrati nasprotnik in potencialni partner v mednarodni skupnosti, če sledi pravilom. Dejal je, da bodo ZDA, če bo on predsednik, vztrajale pri tem, da Kitajska upošteva enaka pravila kot druge države. Romney pa je opozoril, da ima Kitajska približno enake interese kot ZDA, torej da hočejo stabilen svet, brez vojn in kaosa. Dejal je, da so lahko partnerji s Kitajsko, da lahko sodelujejo, če so tudi oni na to pripravljeni.
O Rusiji ...
Beseda je tekla tudi o Rusiji. Romney je opozoril, da se Rusija spopada z ZDA na vsakem zasedanju Združenih narodov. Poudaril je, da na Rusijo ne bo gledal skozi "rožnata očala". "Pred nekaj meseci, ko so te vprašali, kaj je največja geopolitična grožnja, s katero se sooča Amerika, si dejal Rusija. Ne Al Kaida. Rekel si Rusija," je Romneyju dejal Obama in dodal, da se je hladna vojna končala pred 20 leti.
Poskus norčevanja iz Romneyja, ker je v preteklosti Rusijo opredelil za svetovnega sovražnika ZDA številka ena, Obami ni uspel, ker mu je republikanec vrnil z zagotovilom, da on za predsednika Vladimirja Putina ne bo tako prilagodljiv kot Obama.
O ameriški vojski ...
Zbadljivk, ki jih opazovalci tovrstnih soočenj najbolj pričakujejo, ni bilo veliko. Najbolj je odmevala Obamova, ko je Romney zagovarjal povečanje porabe za vojsko in dejal, da ima ameriška mornarica danes manj ladij kot v času prve svetovne vojne. Obama mu je odvrnil, da ima danes vojska manj številnih drugih stvari, kot jih je imela v preteklosti, na primer tudi manj konj in bajonetov.
"ZDA gredo po poti Grčije"
Kandidata sta iz površinske debate izpustila številne teme. Med drugim nista omenjala Evrope, razen ko je Romney dejal, da gredo ZDA po poti Grčije.
Obama je napadal Romneyja zaradi njegovih stališč med kampanjo, ki pa jih tokrat ni bilo slišati. Romney se je zavestno premaknil v politično sredino, Obama pa se mora zdaj odločiti, ali bo denar za oglase do volitev 6. novembra namenil predvsem za opozarjanje na spreminjanje stališč, ki nima primerjave v sodobnih predsedniških kampanjah, ali pa se bo posvetil obrambi in napadom glede gospodarske politike.
KOMENTARJI (40)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.