'Položaj je zelo nejasen'

Sile, zveste libijskemu voditelju Moamerju Gadafiju, so danes ponovno prevzele nadzor nad mejnim območjem na libijsko-tunizijski meji, ki so ga uporniki zavzeli pred tednom dni, so poročali očividci in vojaški viri. Spopadi med uporniki in Gadafijevimi silami pa naj bi se razširili celo na tunizijsko ozemlje.

Gadafijeve sile naj bi tako znova zavzele mejni prehod pri Dehibi na libijski strani meje, spopadi pa naj bi potekali na obeh straneh libijsko-tunizijske meje, so povedali očividci in zahodni vojaški viri. "Položaj je zelo nejasen," je povedal vojaški vir in dodal, da so bili v spopade vpleteni tudi tunizijski vojaki.

Spopadi naj sicer ne bi terjali žrtev. Proti Dehibi pa so se v oklepnih vozilih že namenili pripadniki tunizijske narodne garde.

Očividci so poročali, da so uporniki pobegnili v Tunizijo, Gadafijeve sile pa naj bi jim sledile kak kilometer. Tunizijske sile naj bi nato prijele tako upornike kot tudi pripadnike Gadafijevih sil. Tunizijska stran teh poročil za zdaj ni potrdila.

Po navedbah očividcev v Dehibi je na tunizijsko ozemlje padlo več deset raket, tudi v bližini hiš. Evakuirati so morali učence iz šole, prebivalci pa so se umaknili na varno v svoje domove.

Gadafijeve sile naj bi zavzele tudi Vizin, prvi kraj na libijski strani po prečkanju meje s tunizijske strani. Vanj naj bi vstopile z več deset vozili. V spopadih za ta kraj naj bi bili po poročanju tunizijske tiskovne agencije TAP ubiti številni pripadniki Gadafijevih sil.

Uporniki so obmejno območje pri Dehibi zavzeli minuli četrtek. Med prebivalci je takrat zavladal strah pred maščevanjem Gadafijevih sil, zaradi česar je na stotine Libijcev pobegnilo v sosednjo Tunizijo.

Uporniki pa še vedno nadzorujejo Nalut, zadnje veliko mesto pred mejnim prehodom pri Dehibi, kot tudi avtocesto, ki vodi do Zintana, kakih 200 kilometrov vzhodno.

Bombe iz betona

Francoska reaktivna letala cilje v Libiji po novem obstreljujejo tudi z bombami, ki ne eksplodirajo, ampak so napolnjene z betonom. Po navedbah vojske s takšnimi bombami uničujejo tanke sil libijskega voditelja Gadafija, da bi se na ta način izognili civilnim žrtvam.

Tiskovni predstavnik francoske vojske Thierry Burkhard je zanikal ugibanja, da naj bi se Francija k 300-kilogramskim bombam, ki se ponavadi uporabljajo le pri vojaškem urjenju, zatekla zaradi pomanjkanja pravih bomb.

Kot je povedal, so te bombe začeli uporabljati v torek, da bi zmanjšali nevarnost kolateralne škode. Kot je pojasnil, gre namreč pri bombah iz betona za "zelo natančen zadetek", poleg tega pa ne nastane nič ali le zelo malo šrapnelov.

Dodal je še, da francoska letala v napadih na Gadafijeve sile v okviru operacije pod poveljstvom zveze Nato še naprej uporabljajo tudi prave bombe.

V Natovem letalskem napadu ubitih več upornikov

Libijska opozicija je sicer danes sporočila, da je bilo v enem od letalskih napadov zveze Nato na mesto Misrata v sredo ubitih 12 upornikov. To je že tretjič, da so bili v napadu Natovih letal ubiti libijski uporniki, odkar je zavezništvo konec marca prevzelo poveljevanje nad mednarodnimi vojaškimi operacijami v Libiji.

Kot je povedal tiskovni predstavnik prehodnega nacionalnega sveta, v katerem so povezani Gadafijevi nasprotniki, Šams el din Abdulmula, je bilo v napadu v sredo ubitih 12 upornikov, kakih 40 ljudi pa je bilo ranjenih. A kot je dodal, v vojni pač prihaja do napak, ki se jim je težko izogniti.

V Misrati, tretjem največjem libijskem mestu in obenem edinem mestu na zahodu države, ki je v rokah upornikov, se medtem nadaljuje nasilje med Gadafijevimi silami in uporniki. Med obstreljevanjem stanovanjskega predela mesta je bilo ubitih najmanj devet civilistov, je povedal predstavnik upornikov Abdelbasset Abu Mzereiq. "Gadafijeve sile so danes bombardirale stanovanjski predel mesta. Umrlo je devet civilistov, 20 pa je ranjenih,“ je dejal.

Po poročanju televizije Al Jazeera je bilo ponoči v topniškem obstreljevanju Gadafijevih sil ubitih sedem upornikov. Uporniki sicer trdijo, da so se vladne sile umaknile iz središča mesta, a se še naprej borijo za tamkajšnje pristanišče ter nadzorujejo letališče.

Tiskovni predstavnik libijske vojske pa je medtem danes po poročanju državne televizije izjavil, da je bilo v dveh Natovih napadih – enem vzhodno in drugem južno od Tripolija –, v sredo zvečer ubitih več civilistov. Natančnejših podatkov o številu žrtev ni navedel.

V Tripoliju je medtem danes odjeknila silovita eksplozija, potem ko so mesto preletela Natova letala. Za kaj točno je šlo, ni znano.

Nezakonite priseljence je treba vrniti v tretje države

Medtem ko Nato napada, pa begunci zapuščajo kraje spopadov. A kot nezakoniti priseljenci v evropskih državah ne morejo ostati.

Evropsko sodišče v Luksemburgu pa je Italiji prepovedalo zapiranje nezakonitih priseljencev, ki kljub navodilom oblasti ne zapustijo države. Sodišče je ocenilo, da takšna praksa predstavlja kršitve temeljnih pravic in je v nasprotju z evropsko politiko vračanja nezakonitih priseljencev v tretje države.

Italija je zakon uvedla leta 2009, za nezakonite priseljence, ki ne zapustijo države, pa predvideva zaporno kazen med enim in štirimi leti. Sodišče je po poročanju italijanskih medijev v obrazložitvi odločitve med drugim navedlo, da je za evropsko politiko vračanja nezakonitih priseljencev v tretje države ključnega pomena enako razumevanje in izvajanje direktive v vseh državah članicah.

Zadeva je prišla pred sodišče lani, ko je bil na podlagi omenjenega zakona za leto dni zaprt alžirski nezakoniti priseljenec Hassen El Dridi. Slednji si je zaporno kazen prislužil, ker ni imel dovoljenja za bivanje, države pa ni zapustil v petih dneh, kot so od njega zahtevale italijanske oblasti. El Dridi je še vedno v zaporu.

Evropsko sodišče je v odločitvi zapisalo, da države članice ne morejo uvajati strožjih pravil, kot jih predvideva evropska direktiva o repatriaciji nezakonitih priseljencev v tretje države. El Dridija naj bi zato zdaj izpustili.

Odločitev Evropskega sodišča pomeni hud udarec italijanski politiki do nezakonitih priseljencev, ki se je močno zaostrila prav pred dvema letoma, ko je Italija z Libijo sklenila sporazum o vračanju beguncev brez predhodnega preverjanja upravičenosti do azila.

Prav v teh dneh je Italija zaradi vala nezakonitih priseljencev iz Tunizije skupaj s Francijo zahtevala spremembe schengenskega sporazuma, ki naj bi državam omogočile ponovno uvedbo nadzora na mejah v izrednih razmerah ter omejitve prostega gibanja znotraj območja.

Italija je, ker članice Evropske unije niso hotele prevzeti dela beguncev na svoje ozemlje, začela tunizijskim pribežnikom izdajati začasna dovoljenja za prebivanje. Ker je večina Tunizijcev želela vstopiti v Francijo, so francoske oblasti znova začele nadzirati meddržavno mejo in Tunizijce vračati v Italijo.