Evro vse bolj slabi, kriza pa se poglablja. Kaj bodo dorekli evropski finančni ministri? (Foto: Thinkstock)

Finančni ministri Evropske unije na sestanku poskušajo doreči ukrepe proti krizi, ki jih bodo 30. januarja sprejeli voditelji Evropske unije. Nov poskus pomiritve finančnih trgov in rešitve vse slabšega položaja evra bo zahteval oster odziv in hitro ukrepanje. Glavne sestavine odziva so medvladna pogodba o fiskalnem paktu za krepitev proračunske discipline, krepitev sklada za zaščito evra in druga pomoč Grčiji.

Grško vprašanje še brez rešitve

Prav grško vprašanje zahteva kar najhitrejši odgovor, vendar je za konkretne odločitve najprej potreben dogovor zasebnih upnikov in Grčije.

Banke in grške oblasti naj bi po pisanju medijev že v petek dosegle dogovor, po katerem naj bi za obveznice z daljšo ročnostjo, ki bi jih upniki sprejeli v zameno za določen del obveznic s krajšo ročnostjo, plačale obrestno mero v povprečni višini štirih odstotkov.

Vendar naj bi se v zadnjem trenutku vmešali predstavniki IMF in članic evroobmočja, ki naj bi zahtevali, da se povprečna obrestna mera oblikuje pod štirimi odstotki, saj drugače Grčija ne bo stopila na pot vzdržne zadolženosti, kar je cilj drugega paketa pomoči Grčiji.

Grško vprašanje je še nerešeno. (Foto: Reuters)

Banke Grčiji dale zadnjo ponudbo

Vodilni predstavnik zasebnih upnikov prezadolžene članice evroobmočja Charles Dallara se je od pretekle srede do nedelje skupaj z Jeanom Lemierrom iz francoske banke BNP Paribas pogajal z grškim finančnim ministrom Evangelosom Venizelosom in premierjem Lucasom Papademosom.

Grčiji je v nedeljo predstavil zadnji predlog, ki je po njegovih besedah najboljši, ki ga lahko damo v okviru prostovoljnega odpisa dolgov Grčiji, sedaj je vse odvisno od držav evroobmočja, Mednarodnega denarnega sklada (IMF) in Evropske centralne banke (ECB). Zadnji kompromisni dogovor je Dallar opisal kot do zdaj neviden prostovoljni odpis dolga kaki državi. Po njegovih besedah je treba sedaj odločno ukrepati, da se dogovor formalizira in tako stabilizira Grčijo, evroobmočje in posredno globalno gospodarstvo. "Sedaj je bolj ali manj v rokah javnih upnikov, da se odločijo, po kateri poti bodo poslali Grčijo – prostovoljnega odpisa dolga ali razglasitve nezmožnosti odplačevanja obveznosti," je poudaril Dallara.

Evropski komisar za denarne in gospodarske zadeve Olli Rehn je danes že izključil možnost dodatne pomoči Grčiji, češ da obstaja oktobrski dogovor, ki še vedno velja. "Imamo trdne odločitve iz oktobra, na podlagi katerih delujemo," je dejal in izrazil upanje, da bo dogovor zasebnih upnikov in grških oblasti o delnem odpisu dolgov dosežen čim prej, še ta teden. Medtem ko je v lanskem letu šlo za omejevanje krize, mora biti letošnje leto tisto, v katerem bo dolžniška kriza rešena, je še poudaril Rehn.

Spet bo treba še bolj zategniti pasove

Grško vprašanje je le del problema, zaradi katerega se vse bolj krha sijaj evra in evroobmočja. Najprej se je sestala evrska skupina, sledil je razširjen sestanek o stalnem mehanizmu za stabilnost evra (ESM), ob 20. uri pa se je začel sestanek o fiskalnem paktu. Najpomembnejša točka današnjih razprav je prav medvladna pogodba o fiskalnem paktu za krepitev proračunske discipline, ki trenutno velja za ključni ukrep proti krizi. Cilj je, da je pogodba zapečatena na vrhu 30. januarja, podpisana marca in uveljavljena 1. januarja 2013.

Govora naj bi bilo tudi o krepitvi stalnega mehanizma za zaščito evra (ESM), ki bo julija nasledil začasnega (EFSF). Italijanski premier Mario Monti, čigar država je prva v vrsti za pomoč iz tega sklada, po navedbah nemškega časnika Spiegl poziva, naj se obseg ESM podvoji na 1000 milijard evrov.

Lagardova za krepitev mehanizmov za zaščito evra

Da je za boj proti krizi potreben močnejši požarni zid v obliki krepitve mehanizmov za zaščito evra in dodatnih ukrepov, poudarja tudi prva dama Mednarodnega denarnega sklada (IMF) Christine Lagarde. Kot možnost za stabilizacijo razmer je omenila tudi skupne evrske obveznice.

Tako kot nedavno predsednik ECB Mario Draghi se je tudi Lagardova na primer zavzela za to, da se okoli 250 milijard evrov neporabljenega potenciala EFSF prelije v ESM. Pozvala je še k jasnejšim načrtom in časovnici glede uvedbe ESM, s čimer se izvaja pritisk na Nemčijo.

Glede gospodarskih napovedi sklada je ocenila, da bo IMF svoje ocene rasti za večino svetovnih regij poslabšala, prav težave evroobmočja pa so po njenih besedah epicenter trenutnega poslabševanja razmer v globalnem gospodarstvu.