Kakšna je resnica o skrivnostnih umorih v Vatikanu?

4. maja 1998 je v stanovanju v mestni državici Vatikan odjeknilo pet strelov. Obležali so Alois Estermann, poveljnik elitne švicarske garde, ki varuje papeža, njegova žena Gladys Meza Romero in desetnik švicarske garde Cedric Torney, nekdanji maneken. Strelov ni slišal nihče, a so vatikanski preiskovalci zatrjevali, da so tri trupla dovolj za rešitev primera. Tornay naj bi ubil Estermanna in njegovo ženo, nato pa s pištolo sodil še sebi, saj v gardi ni napredoval, kot mu je bilo obljubljeno.

Vendar je resnica veliko bolj zapletena, trdi Torneyeva mati Muguette Baudat. Kot pravi, njen sin ni bil morilec, željan maščevanja, zato je zaprosila papeža Benedikta XVI., naj preiskovalci ponovno preiščejo umore. Papež Benedikt XVI. na materino pismo uradno še ni odgovoril. Njen odvetnik pa meni, da je čas, da sramotna resnica v tem primeru polnem laži in prikrivanja pride na dan.

Dve teoriji, o katerih so pisali tudi knjige

Preiskovalci so v času po umorih sledili dvema razlagama, o primeru so celo pisali knjige. Po prvi razlagi naj bi bil Estermann biseksualec, v skrivnem razmerju z desetnikom Torneyem. Ta naj bi ga v napadu ljubosumja ustrelil, pokončal njegovo ženo, nato pa sodil sebi. V knjigi o dogodku Božja beseda, istospolna beseda Massima Laccheia avtor opisuje, kako je nekoč opazoval Torneya in Estermanna med zgodnjim kosilom v restavraciji in se spominja nežnega odnosa med njima.

Druga razlaga predpostavlja bitko za moč in oblast znotraj švicarske garde. Na eni strani naj bi bilo gibanje Opus Dei, na drugi pa prostozidarska sekta, katere moč naj bi v gardi rasla. Esterman, ki je postal poveljnik garde le nekaj ur, preden je bil umorjen, naj bi se znašel sredi boja. Knjiga Krvave laži v Vatikanu anonimnega avtorja pripoveduje, kako je bil dvojni umor in samomor zrežiran. V prid tej teoriji je tudi dejstvo, da nihče ni slišal strelov.

Torneyjeva mati  bolj verjame drugi teoriji, a priznava, da je resnica verjetno nekje vmes. Sicer zanika sinova istospolna nagnjenja, vendar ga opisuje kot preveč zaupljivega.