FOTO: Breivik se je najbolj bal, da bi ga razglasili za neprištevnega

Na Norveškem so danes izrekli sodbo desničarskemu teroristu Andersu Breiviku, ki je v napadih v Oslu in na otoku Utoya 22. julija lani ubil 77 ljudi. Sodišče je Breivika spoznalo za prištevnega in ga obsodilo na 21 let zapora z možnostjo podaljšanja.

Pet sodnikov je odločitev sprejelo soglasno, je sporočila predsedujoča sodnica Wenche Elizabeth Arntzen, ki je tudi prebrala sodbo. V skladu z odločitvijo sodišča bo Breivik za zapahi najmanj deset in največ 21 let, kar je najvišja možna zaporna kazen na Norveškem. Bo pa moč to kazen še podaljšati, če bo sodišče ocenilo, da obsojenec še naprej predstavlja grožnjo družbi.

Potem ko so mu odstranili lisice, je Breivik na sodišču pozdravil z desničarskim pozdravom. Na razsodbo pa se je odzval z zadovoljnim nasmeškom. Sam je dal v preteklosti jasno vedeti, da bi bila zanj psihiatrična ustanova, kamor bi ga poslali, če bi sodišče ugotovilo, da je neprišteven, "hujša od smrti". Eden izmed njegovih odvetnikov Odd Ivar Gron je med odmorom na sodišču povedal, da sodba Breivika ni presenetila.

Odločitev sodnikov, da je bil 33-letni Breivik v času morilskega pohoda prišteven, je zmanjšala možnosti, da bi prišlo do pritožb. Desničarski terorist je namreč dal vedeti, da bo obsodbo sprejel, če ga bodo sodniki poslali v zapor. Za pritožbo ima sicer sedaj na voljo 14 dni. Tožilec Svein Holden se sicer danes ni želel izjasniti, ali se bo pritožil.

Svojci žrtev zadovoljni, nekateri zajokali

Svojci Breivikovih žrtev, ki so bili danes v dvorani okrožnega sodišča v Oslu, so izrek sodbe sprejeli zadržano, a so delovali zadovoljno. Ko pa je sodnik Arne Lyng prebral dele obsodbe, ki so se nanašali na usodo Breivikovih žrtev, so nekateri zajokali.

Odvetnik žrtev Frode Elgesem je odločitev sodišča pozdravil. Kot je dejal za norveško televizijo, ta prinaša zaključek za preživele in pretresene svojce, čeprav se mnenja o njej morda razhajajo. Odvetnica Mette Yvonne Larsen, ki je prav tako zastopala žrtve in svojce ubitih, pa je dejala, da je sodišče sprejelo pogumno in neodvisno odločitev.

Odzivi tudi na spletu

Tudi na svetovnem spletu so zaokrožili izrazi zadovoljstva. Ena izmed preživelih v Breivikovem morilskem pohodu je tako na Twitterju zapisala: "Jaaaa!!!!", neka druga preživela pa: "Tega sranja je končno konec. Življenje se lahko začne." Eden izmed preživelih pa je zapisal le: "Konec. Pika."

Zadovoljna je očitno tudi norveška javnost. Časnik Aftenposten je dal svojim bralcem na spletni strani na voljo več besed, ki izražajo njihove občutke ob sodbi Breiviku. Večina jih je za zdaj kliknila na "občutim olajšanje", nekaj pa tudi na "vseeno mi je" ali "presenečen sem". Negativnih odzivov za zdaj skorajda ni bilo videti.

Kaj lahko storijo z Breivikom v zaporu?

Slovenskemu strokovnjaku za kriminologijo Draganu Petrovcu se prav tako zdi najbolj verjetno, da gre za prištevnega storilca. Ob tem je sicer opozoril, da so komentarji Breivikove obsodbe, tudi njegov, tvegani, saj se naslanjajo zgolj na poročanje v medijih.

Glede kazni strokovnjak z Inštituta za kriminologijo Pravne fakultete v Ljubljani pravi, da je bolj pomembno to "kaj lahko v času te kazni z njim storijo, kot to, koliko let so mu izrekli. Skandinavski modeli so znani kot učinkoviti in obenem humani, tako da upam, da se da kaj narediti, čeprav na prvi pogled perspektiva ni posebej dobra", je izpostavil.

Petrovec pri tem ni mogel napovedati, kakšna bi bila v primeru podobnega zločina obsodba v Sloveniji. Če pa bi se zločin storil v enakih okoliščinah, bi storilec tudi v Sloveniji dobil trenutno najvišjo zagroženo kazen, domneva Petrovec.

Sicer pa se Petrovcu zdi drža norveške politike in javnosti, ki tudi po Breivikovem grozljivem zločinu vztraja pri ohranitvi svoje odprte družbe, posnemanja vredna.

Breivik se bo lotil pisanja

Breivika zdaj čaka prihodnost v zaporu Ila, ki je kakih 12 kilometrov severozahodno od Osla. Glede na lastne napovedi se bo tam očitno lotil pisanja. Sam se ima namreč za pisatelja, v pripravi pa naj bi imel več knjig, med drugim avtobiografijo.

Najodmevnejši sodni proces v zgodovini države se je na Norveškem začel 16. aprila, po desetih tednih pa se je sklenil 22. junija. Breivik je na sojenju svoja dejanja priznal, a predlagal oprostilno sodbo, saj da so bili njegovi napadi nujni v boju proti multikulturalizmu in "muslimanski invaziji" na Evropo.

O njegovi krivdi ni bilo nobenega dvoma, tako da je bilo tudi zaradi razhajanj psihiatrične stroke v ospredju ves čas vprašanje njegovega duševnega zdravja.

V prvi psihiatrični oceni so namreč strokovnjaki ugotovili, da skrajnež trpi za "paranoidno shizofrenijo", kar pomeni, da za morilski pohod ne more biti kriv. V drugi oceni pa so psihiatri prišli do nasprotnega zaključka, in sicer da v času napadov ni bil psihično moten.