Kakor zapiha veter: Trump po novem ne bi več mučil in pobijal teroristov

Donald Trump je znan po tem, da spreminja svoja stališča, včasih celo znotraj istega pogovora. Tako je bilo tudi po zadnjem soočenju predsedniških kandidatov v Detroitu. Čeprav je še na četrtkovem soočenju zagovarjal mučenje in pobijanje terorističnih osumljencev, pa je svoje mnenje le dan za tem spremenil.

"Močno čutim, da je potrebno te teroriste, ki napadajo in pobijajo naše ljudi, napasti in pobiti. Poznam ljudi, ki so umrli 11. septembra 2001 in bom uporabil vso zakonito moč, da zaustavim teroristične sovražnike. Obenem pa razumem, da ZDA zavezujejo zakoni in mednarodne pogodbe in vojski ali drugim uradnikom ne bom izdal ukazov, naj kršijo te zakone in jih bom vprašal za nasvete. Jasno je, da bom kot predsednik zavezan istim zakonom, kot vsi Američani," je sporočil Trump.

Protikandidat senator iz Floride Marco Rubio se je v četrtek iz Trumpa norčeval, da je zelo fleksibilen, ker nenehno spreminja stališča, podobno priznanje pa so od milijarderja izsilili tudi voditelji televizije Fox, ki so povezovali soočenje. Trump je spreminjanje stališč predstavil kot vrlino, pri čemer je bil s pogledom že uprt v splošne volitve novembra, ko se bo pomeril z demokratsko kandidatko Hillary Clinton, morda pa celo s senatorjem iz Vermonta Bernardom Sandersom.

Manipuliranje z izjavami

Zaradi tega po novem več ne nasprotuje povečanju števila vizumov za nadarjene tujce, z izgonom milijonov nezakonitih priseljencev pa morda nikoli ni resno mislil, kar naj bi neuradno povedal uredniškemu odboru New York Timesa, vendar za zdaj še zavrača objavo posnetka pogovora. Teksaški senator Ted Cruz in Rubio sta petek posvetila napadom na Trumpa zaradi spreminjanja stališč, koliko bo to pomagalo, pa bodo pokazale naslednje strankarske volitve in zborovanja.

Trump je na dobri poti, da osvoji nominacijo, vodstvo stranke, ki si ga želi ustaviti, pa ima novo taktiko. Doslej si je elita želela, da v tekmi ostane le še en protikandidat, v katerega bodo vrgli ves denar, vendar pa v tekmi vztraja poleg senatorjev iz Teksasa in Floride še guverner iz Ohia John Kasich. Nova taktika pravi, da v tekmi ostanejo vsi trije in do konca volitev odžirajo delegate za konvencijo v Clevelandu.

Potem bi vse te delegate združili in jih dali enemu od treh. Taktika ima eno veliko pomanjkljivost, kar je to, da bodo v primeru takšnega izigravanja s Trumpom vred odšli tudi njegovi volivci in demokratom bo odprta pot do novih štirih let Bele hiše.

Med kandidati, ki bi jih lahko izbrali delegati na konvenciji ne bo nekdanjega predsedniškega kandidata Mitta Romneyja, ki je v četrtek pozval republikance naj ne volijo Trumpa. Zaradi tega si je prislužil novo ljubkovalno ime od milijarderja – "Neumni Mitt".

Trump je v četrtek senatorja iz Floride krstil za Malega Marca, senatorja iz Teksasa pa za Lažnivega Teda, na soočenju pa je postal prvi ameriški predsedniški kandidat v zgodovini, ki se je javno pohvalil z velikostjo svojega spolnega organa. John Adams je nekoč Alexandra Hamiltona ozmerjal za razvajenega pankrta, ki preganja prostitutke, vendar zasebno.

Zaradi vsega tega je Trump v petek odpovedal udeležbo na konferenci Ameriške konservativne zveze, ki ga tako ali tako ne podpira. Tja je prišel Ben Carson in dokončno potrdil svoje slovo od kampanje. 64-letni upokojeni temnopolti kirurg je zatrdil, da ga imajo ljudje radi, vendar pa ne volijo zanj. Zaradi tega je odnehal, vendar ne povsem. Vodil bo organizacijo "Moja vera voli", ki bo mobilizirala kristjane, da volijo republikance.

Obe stranki danes nadaljujeta s strankarskimi volitvami v Kansasu in Louisiani. Republikanci imajo še strankarska zborovanja v Mainu in Kentuckyju, demokrati pa v Nebraski. V nedeljo bodo imeli zborovanja v Mainu. Te tekme ne bodo prinesle velikih sprememb, na republikanski strani pa bo dan odločitev 15. marec, ko so volitve tudi v Ohiu in Floridi.

Če Kasich oziroma Rubio doma ne zmagata, bosta ostala brez kredibilne poti naprej, Trump pa bo v primeru zmag v obeh državah praktično, če že ne povsem tehnično, postal kandidat stranke. Pomena obeh držav se zaveda tudi sam in namerava zapraviti v obeh državah po milijon dolarjev težko prisluženega lastnega denarja za politične oglase. Nasprotnika sta namreč zasula eter z oglasi proti njemu, ki niso laskavi.

Vodilna predsedniška kandidata ZDA imata težave s pravosodjem

Tako Donald Trump kot tudi Hillary Clinton, ki imata najboljše obete za osvojitev predsedniške nominacije republikanske oziroma demokratske stranke, se soočata s sodnimi težavami. Trumpa trenutno tožijo nekdanji študenti, Clintonovo pa preganjajo zaradi elektronske pošte.

Zgodba o zasebnem strežniku elektronske pošte Hillary Clinton v času, ko je vodila State Department se vleče leto dni, začela pa jo je konservativna organizacija Judicial Watch s tožbo. State Department in obveščevalne agencije se prebijajo skozi goro dokumentov, ki jih morajo po nalogu sodišča objaviti, razen v primeru, če gre za zaupne zadeve.

Doslej so nekaj sto dokumentov označili kot zaupne za nazaj, v času pošiljanja in sprejemanja pa te oznake ni bilo in s tega vidika ni nobenega kaznivega dejanja. Dokumente in celotno zgodbo okrog zasebnega strežnika pa preverja tudi pravosodno ministrstvo ZDA oziroma njena policija FBI, katere agenti so večinoma republikanci in ni nobenega dvoma, da ne bodo pozabili obrniti nobenega kamna.

Clintonova je sprva trdila, da gre za novo v vrsti desničarskih zarot, in se izogibala odgovorom na vprašanja, kar je le sprožalo še več vprašanj. Razložila je, da si je zasebni strežnik na svojem domu v Chappaqui v državi New York omislila zato, da ne bi nosila naokrog hkrati dveh telefonov, njeni kritiki pa jo obtožujejo, da je s tem ogrozila nacionalno varnost.

V bistvu upajo, da je v elektronski pošti karkoli nerodnega ali še bolje kaznivega. Doslej objavljena vsebina pošte nima nobene tako imenovane kadeče se pištole. Problem zanjo bo nastal le, če bo FBI odkril kaj kaznivega.

Pred kratkim je prišlo na dan, da je tehnik, ki je vzpostavil strežnik, Bryan Pagliano sprejel imuniteto in da bo povedal vse, kar ve, vendar pa Clintonova in njen volilni štab že mesece govorita, da to v celoti podpirata in so Pagliana prepričevali, naj vse pove že kongresu. Politična škoda, kolikor je sploh je, je sicer že narejena in Clintonova zaradi tega ne bo izgubljala ali dobivala glasov. Težave z zaupanjem pri volivcih je imela že brez tega.

Trump jo na svojih zborovanjih in televizijskih soočenjih že nekaj časa pošilja v zapor, skupaj z drugimi kandidati, dokler pa FBI česa ne odkrije, so to le pobožne želje.

Trumpa tožijo opeharjeni študenti

Podobno velja za obtožbe na račun Trumpa glede njegove nekdanje univerze, ki je tik pred propadom nepremičninskega trga nadobudne ameriške bogataše prepričevala v zanesljiv zaslužek z nepremičninami, če bodo plačali za recept Donalda Trumpa. Ljudje so plačali v upanju, da bodo prišli do modrosti, kako veliko zaslužiti, vendar je trg vmes propadel.

Poleg tega okoli 5000 študentov toži Trumpa, da so drago plačali za informacije, ki so na voljo zastonj. Trump se sicer tožari skozi vso kariero in zaradi te tožbe ne bo izgubil predsedniške nominacije, saj njegovih podpornikov ne zanima nič drugega kot le to, da Trump govori to, kar misli in pove to, kar je. Če si vmes trikrat premisli in sprejme povsem nasprotno stališče, kar je doslej sam večkrat priznal, ni pomembno.