Štirinajst let je minilo, odkar je 12. aprila 1999 pilot Natovega F15E nad Grdelico natančno zadel načrtovano tarčo – železniški most. Petnajst mrtvih civilistov na potniškem vlaku 393, ki je ravno v tistem trenutku peljal po mostu čez reko, ostaja v spominu Srbov še danes, ko želijo njihovi politiki in vojaki državo čim prej približati in priključiti organizaciji, ki jo je desetletje nazaj 78 dni bombardirala, da bi ustavila nasilje srbske vojske na Kosovu.
"Včasih se zdi, da smo države prepisovale obrambne načrte ena od druge. V resnici nismo, a danes ni nihče več osamljen otok," pojasnjuje razloge za povezovanje polkovnica dr. Katarina Štrbac z inštituta za strateško načrtovanje srbskega obrambnega ministrstva.
Ugotavlja isto kot slovenski kriminalisti. Razbitje Jugoslavije na več držav je povzročilo precej manj težav tistim, ki težave povzročajo, kot tistim, ki jih skušajo preprečiti. "Prav zato moramo vse države sodelovati, saj napadalci ne poznajo meja," dodaja.
Vojska Srbije, ki vse številčnejše sodeluje na misijah Združenih narodov, bo v kratkem svojo misijo v Libanonu potrojila na več kot 150 pripadnikov, ki bodo tam pod poveljstvom vojske Španije – ene od držav, ki je sodelovala v napadih leta 1999.
Srbiji pomaga tudi Danska. Njena letala so še pred štirinajstimi leti Srbom na Kosovu grozila iz zraka. Danes jim – z vidika zunanjega opazovalca precej cinično – dovažajo opremo za protiletalsko obrambo in letalstvo, ki si je vojska ne more privoščiti. To je le eden od korakov, s katerim jo skušajo približati zahtevam po povezljivi vojski, kar je korak do članstva v organizaciji.
S prstom kažejo na Albanijo
Srbi v resnici želijo v severnoatlantsko organizacijo, a to uradno nekoliko skrivajo. In v resnici jih Nato želi, pa tega noče pokazati. Tako so prepričani v srbski vojski in prst upirajo v Albanijo. Podobno kot Grčija, ki blokira članstvo Makedonije zaradi imena, Albanija vse od svojega vstopa v zavezništvo nekoliko bolj tiho zavira Srbijo.
Ob prizadetem ponosu, da jim nekje na poti stoji Albanija, obrambno ministrstvo Srbije že odkrito govori o izzivu, ki ga bodo sicer rešili, je prepričan načelnik uprave za strateško načrtovanje Mitar Kovač. "Albanija ne blokira le Srbije, temveč blokira celotno zavezništvo," pravi, prepričan pa je, da bodo kljub temu svojo pot nadaljevali.
Prav zato je Srbija v primerjavi z lanskim letom podvojila proračun za misije na približno deset milijonov evrov. "Vedeti morate, da nam Združeni narodi del denarja vrnejo. Ob tem dobi prav vsak vojak neprecenljive izkušnje na misijah," miri javnost vodja mirovnih operacij Milovoj Pajović, ki ne izključuje možnosti, da bo država v kratkem sodelovala tudi v misijah Nata, česa sicer za zdaj uradno niso uspeli zapisati v obrambnih strategijah.
Kaj pa pravijo ljudje?
Načrt vojske in politike je torej več kot jasen. A po podatkih agencije za raziskovanje javnega mnenja Stategic Marketing Ipsos članstvu v organizaciji Nato nasprotuje vsaj sedemdeset odstokov prebivalcev. V obdobju, ko po Srbiji potekajo komemoracije v spomin na žrtve napada Nata, je ta odstotek še večji.
"V desetih letih smo uspeli obnoviti mostove, zgraditi stavbe, a žrtev na žalost ne moremo oživeti. Vsi preminuli bodo ostali v našem spominu, ko se bomo spraševali, zakaj se je nekaj takšnega moralo zgoditi," je pred dnevi na letošnji komemoraciji v spomin na žrtve letalskega napada na vlak v Grdelici dejal župan občine Goran Cvetanović.
Za ideje zavezništva pa so precej bolj dojemljivi visoki častniki srbske vojske, kljub temu da je pred štirinajstimi leti večina med njimi pred Natom branila državo z orožjem.
KOMENTARJI (94)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.