Kako nesramno bogata je nemška Cerkev?

Zgodba zapravljivega škofa Franza Tebartza van Elsta iz škofije Limburg je pokazala, da je Cerkev v Nemčiji zelo premožna. Kako le ne bi bila, če pa je drugi največji zaposlovalec (takoj za državo). V lasti ima vrtce, šole, celo televizijsko družbo ter številne pivovarne in polnilnico mineralne vode Adelholzener.

Politolog in velik kritik Katoliške cerkve na Nemškem Carsten Frerk cerkveno bogastvo ocenjuje na okoli 430 milijard evrov, od tega naj bi imela Cerkev kar 140 milijard evrov v kapitalskih naložbah, poroča časnik Frankfurter Allgemeine Zeitung.

Večino denarja nemška Katoliška cerkev dobi od davkoplačevalcev in državnih subvencij. Frerk se je v cerkvene finance poglobil leta 2010, ko je potreboval gradivo za svojo knjigo. Takrat je ugotovil, da je le majhen del cerkvenih financ dostopen javnosti, večina pa ostaja skrbno skrita, saj si Cerkev ne želi, da bi njeni darovalci vedeli, kako bogata je, opozarja Frerk. Nemški časnik Bild je poročal, da ima nemška Cerkev v lasti tudi deset bank, več zavarovalnic in kar 30 stanovanjskih združenj.

Zgodba limburškega škofa je razjezila Nemce, predvsem zato ker je večji del tega denarja razsipni škof dobil od davkoplačevalcev. S pomočjo cerkvenega davka Katoliška cerkev v Nemčiji letno nabere dobrih 5 milijard evrov. Podatki za leto 2013 kažejo, da je bilo na račun davka za Katoliško cerkev zbranih 5,2 milijarde evrov, kar je za 15 odstotkov več kot leta 2000.

V odzivu na dogajanje v Limburgu je tiskovni predstavnik nadškofije v Kölnu za Frankfurter Allgemeine Zeitung dejal, da bo v prihodnosti denarja, pobranega na račun davkov, vedno manj, zato bo morala Katoliška cerkev poiskati drugačne vire financiranja. Zapravljanje škofa Franza Tebartza van Elsta je označil za pretiravanje in zavrnil očitke, da naj bi bilo cerkveno vodstvo v Kölnu seznanjeno s stroški. Kot je dejal, bo preiskava pokazala, kakšna je dejanska odgovornost limburškega škofa, tem ugotovitvam pa bodo sledile ustrezne sankcije, opozarja tiskovni predstavnik.

Tudi če bo nemška Cerkev zaradi nesramno razkošnega domovanja škofa v Limburgu izgubila kakšen odstotek vernikov in s tem nekaj cerkvenega davka, se ji bankrota ni treba bati, saj bo še vedno upravičena do državnih subvencij. Samo letos je na račun subvencij Katoliška cerkev skupaj s Protestantsko cerkvijo dobila kar 481 milijonov evrov.

Limburški škof je s 15.000 evrov drago kopalno kadjo in 350.000 evrov vredno garderobo omajal ugled Katoliške cerkve v Nemčiji. S tem se strinja celo nemška kanclerka Angela Merkel. Predstavnik njene stranke (CDU) je medijem dejal, da se mora Cerkev zavedati standardov in razmer, ki trenutno vladajo v družbi, kot tudi zahtev vodilnih v Vatikanu. "Hkrati se je treba zavedati, da govorimo zgolj o eni škofiji in dejanjih enega škofa, zaradi česar ne smemo dvomiti o celotni Cerkvi in vsem sistemu cerkvenega davka," dodajajo v CDU.