Slovenka v Londonu: Šok in razočaranje. Zbudili smo se v drugačni Veliki Britaniji

V Veliki Britaniji živi tri milijone priseljencev iz drugih držav Evropske unije, med njimi številni Slovenci. Vse zanima, kaj izid referenduma pomeni zanje. Bodo lahko ostali? Bodo morali oditi? Bodo še imeli delo? Kaj bo s socialnimi transferji? To so vprašanja, na katera še ni mogoče odgovoriti.

Oglasila se nam je Slovenka Nadja Rajgelj, ki že dolga leta živi in dela v Londonu. Pravi, da zanjo kot verjetno za večino tujcev v Londonu izid pomeni šok in ogromno razočaranje. Brexit je bil v zadnjih tednih, predvsem pa v zadnjih dneh pred referendumom pogosta tema pogovorov, tudi v pisarnah in pubih, in čeprav je bilo slutiti, da bo izid tesen, so kljub temu upali na drugačen izid. Razočaranje je še toliko bolj čutiti v predelu, kjer sama živi, saj je tam skoraj 80 odstotkov glasovalo proti izstopu.

Kaj izid pomeni za Britance in za tujce, ostaja neznanka, dodaja. "Niti slučajno me ne skrbi, da bi nas 'pošiljati' nazaj ali kaj podobnega, sem pa prepričana, da bodo šle stvari na slabše za vse, ne samo za tujce."

Osebno se ji poleg špekulacij o negativnih finančnih posledicah zdi najbolj skrb vzbujajoče širjenje in sprejemanje politične retorike, ki se je ne tako dolgo nazaj zdela povsem nesprejemljiva. "Kot so danes zapisali v Guardianu, smo se zbudili v drugačni Veliki Britaniji, in to je danes vsekakor čutiti na vsakem koraku."

'Vrnitev domov ne izključujem'

Z Otoka se nam je oglasila tudi Alenka Jelen Sanchez, ki tudi pravi, da se ji je svet postavil na glavo. Meni, da je na odločitev volivcev najbolj vplivalo dejstvo, da nimajo nadzora nad priseljevanjem iz evropskih držav, pa tudi mnenje, da jih Bruselj stane preveč in jim diktira zakone in državno politiko. Prepričana je tudi, da so bili Britanci o migracijskih in evropskih zadevah izrazito slabo informirani. Kot pripoveduje, so se nekateri proti izrekli zaradi splošnega nezadovoljstva in frustracij s trenutnim stanjem v državi in vladajočo elito. A je prepričana, da bi morali prej kot EU kriviti lastno državo in njene politike.

Njena prva misel po razglasitvi je bila, da mora zaprositi za britansko državljanstvo. A kmalu je začela razmišljati, če si sploh želi ostati v Veliki Britaniji glede na ne najbolj prijazno klimo proti priseljencem iz EU. Ko pa je Škotska, kjer tudi živi, napovedala referendum o neodvisnosti v želji, da ostane v Evropi, ji je to dalo upanje, da jo za prihodnost na Škotskem ni treba skrbeti. "Sicer pa tudi vrnitve domov, sploh če Škotski ne bo uspelo ostati v EU, ne izključujem."

Kot pripoveduje, se verjetno pogoji dela in bivanja vsaj v naslednjih dveh letih ne bodo spremenili. Vsi, ki lahko, bodo sedaj pohiteli s prošnjami za državljanjstvo. Je pa prepričana, da se bodo dolgoročno pogoji spremenili, saj je bilo znižanje števila priseljencev iz EU poglavitna obljuba tabora za izstop. "Če smo visoko kvalificirana delovna sila, naj nas ne bi skrbelo, ampak če slučajno izgubimo službo, potem smo lahko s prvi letalom poslani domov. Številni priseljenci izven EU se trenutno soočajo ravno s tovrstno situacijo."

Pravi, da je vzdušje na Škotskem "šokantno, žalostno, tragično". "Mislim, da se se nihče dobro ne zaveda, kaj se je zgodilo in kaj bo to pomenilo za prihodnost Združenega kraljestva. Tudi tisti najbolj goreči privrženci izstopa ne želijo sprememb, za katere so glasovali."

Pravi še, da padec funta najbolj občutijo podjetja in tisti posamezniki, ki načrtujejo počitnice v tujini, saj so se te dobesedno čez noč precej podražile. Pa tudi nakupovanje je na Otoku zdaj bistveno cenejše.

'Priseljenci sprememb ne bodo čutili'

Na spletni strani kampanje za izstop iz EU zagotavljajo, da priseljenci sprememb ne bodo občutili. "Za državljane EU, ki zakonito bivajo v Veliki Britaniji, sprememb ne bo. Tem državljanom bo avtomatično podeljena pravica, da neomejeno dolgo ostanejo v Veliki Britaniji. Obravnavali jih ne bomo nič manj naklonjeno kot doslej," so zapisali. Enako naj bi po njihovih navedbah veljalo za dva milijona Britancev, ki so si dom poiskali v drugih članicah Unije.

Druga stran je "strašila", da se bo za evropske prišleke spremenilo vse, saj bodo izgubili zdaj zagotovljeno pravico do bivanja in dela v Veliki Britaniji. Najverjetneje, pravijo, se morajo pripraviti na omejitve v obliki dovoljenj, vizumov in drugih z birokracijo povezanih stroškov.

A dejstvo je, da zagotovil ni, vse pa je odvisno od izida pogajanj med Londonom in Brusljem. "Večjih sprememb in posledic, povezanih z izhodom Združenega kraljestva, na kratki rok ne pričakujemo. Na podlagi določil pogodbe se bo namreč začel pogajalski proces, ki bo trajal do dve leti in bo določil prihodnji aranžma odnosov med Evropsko unijo in Združenim kraljestvom. V tem času bo Združeno kraljestvo polnopravni član EU z vsemi pravicami in obveznostmi članstva. Dolgoročne posledice pa bodo odvisne od dogovorjenega aranžmaja prihodnjih odnosov," pravijo na slovenskem zunanjem ministrstvu.

Pri časniku Guardian so se pogovarjali z vrsto pravnikov, ki menijo, da "statusa quo" zagotovo ne bodo ohranili in da stran, ki se je zavzemala za brexit, zavaja. "Če odideš iz Evropske unije, nisi več član kluba, ki ti je podeljeval določene pravice," je pojasnila strokovnjakinja za evropsko pravo Sionaidh Douglas-Scott z londonske univerze Queen Mary. Gre za pravice, kot so pravica do prebivališča, zaposlitve, šolanja, pravica do dostopa do zdravstva, do lastništva nepremičnine ali podjetja in pravica, da po upokojitvi ostaneš v državi, piše Guardian.

Lizbonska pogodba, ki prvič izrecno dopušča možnost izstopa države članice iz Evropske unije ter ureja postopke v tem primeru, teh pravic ne omenja, opozarja Douglas-Scottova. To pomeni, da bodo predmet pogajanj. Tudi trditev, da nadaljevanje pravic zagotavlja dunajska konvencija, ne drži, dodaja pravnica.

Nick Rollason, ki se pri londonski odvetniški družbi Kingsley Napley ukvarja prav z vprašanjem imigracij, državljanom EU v Veliki Britaniji napoveduje veliko nove papirologije. "Ko bo potencialni delodajalec od vas zahteval dokazilo, da imate pravico prebivati v državi, ne bo več dovolj, da mu pokažete potni list," je dejal za Guardian.

Pojavljajo se napovedi, da bodo začeli uporabljati »avstralski sistem«, kakršen že velja za ljudi, ki prihajajo iz držav zunaj evropskega gospodarskega prostora (EEA; poleg EU še Norveška, Islandija in Liechtenstein). Ta določa, da imetniki vizuma po petih letih neprekinjenega bivanja v Veliki Britaniji zaprosijo za stalno dovoljenje za bivanje. Dokazovanje pa je lahko težavno, "če si bil brezposeln, če si si vzel prosto leto, študijski dopust ali bil na daljšem potovanju", trdi Rollason.

Še vedno pa obstaja nemajhna možnost, da bo Velika Britanija ostala v EEA. V tem primeru bodo tudi meje ostale odprte. Za to si bodo po napovedih BBC zavzemali britanski poslanci, ki so v veliki večini podpirali obstanek v povezavi.