Evropski in ameriški antropologi so analizirali več kot milijardo fragmentov starodavne DNK fosilov, ki so jih našli na Hrvaškem. Genom tako prvič ponuja priložnost razkritja povezave med človekom in neandertalcem, posledično pa mogoče celo to, kako in zakaj smo na svetu prevladali 'misleči' ljudje.
Neandertalci so bili sicer najbližji sorodniki sodobnih ljudi. Živeli so v Evropi in Aziji, dokler niso pred približno 30 tisoč leti izumrli. Razlog ni znan, vendar pa so na to po vsej verjetnosti vplivale velike klimatske spremembe, zaradi česar je hrana postala problem, pa tudi tekmovanje s Homo sapiensom. Kmalu po tem, ko so se slednji naselili v Evropi, so neandertalci namreč izginili.
Znanstveniki tako zdaj upajo, da bodo s primerjavo genoma neandertalca, človeka in šimpanza ugotovili, kaj pravzaprav človeka definira. Z neandertalci si namreč delimo med 99,5 in 99,9 odstotkov genskega materiala, zato je ključnega pomena ugotoviti, kaj je pri ljudeh drugačnega in posebnega.
Po besedah vodje projekta z nemškega instituta za evolucijsko antropologijo Max Planck Svanteja Pääba bo skupina preostanek leta posvetila analiziranju DNK, pri čemer se bodo osredotočili na gene, povezane z evolucijo človeka. Tako bodo večino pozornosti namenili genu, ki sodeluje pri govoru in jeziku.
Neandertalci so po navedbah znanstvenikov že izdelovali in uporabljali preprosto orodje in pokopavali svoje mrtve. Bili so tudi dobro prilagojeni na mrzlo podnebje. Občasno naj bi bili kanibalisti, načeloma pa so lovili večje živali, kot so konji in mamuti. Njihovi možgani so bili večji od možganov današnjega človeka. Zaenkrat tudi kaže, da se ljudje in neandertalci niso razmnoževali med seboj, oziroma je bilo to izjemno redko.
KOMENTARJI (46)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.