Tujina

Kaj imata skupnega Sahara in Amazonski pragozd?

Pasadena, 25. 02. 2015 09.03 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 2 min

Znanstveniki so s pomočjo podatkov Nasinega satelita izračunali, koliko puščavskega peska oziroma prahu iz Sahare prepotuje dolgo pot preko Atlantskega oceana in doseže Amazonski pragozd. Prahu je veliko, igra pa zelo pomembno vlogo, saj rastlinam prinaša hranilne snovi.

Zemlja
Zemlja FOTO: NASA

Kaj povezuje največjo puščavo in največji pragozd na Zemlji?

To vprašanje so zastavili pri ameriški vesoljski agenciji in seveda ponudili tudi odgovor, ki je precej preprost. Afriško Saharo in južnoameriški Amazonski pragozd povezuje prah, zelo veliko prahu, so zapisali na spletni strani.

Prvič v zgodovini so Nasini sateliti tridimenzionalno izmerili, koliko puščavskega prahu prepotuje Atlantski ocean. Niso pa merili le količino prahu, ampak so izračunali tudi koliko fosforja, ki je ostal v saharskem pesku, prepotuje ocean iz enega najbolj nerodovitnih krajev na enega najbolj rodovitnih.

To potovanje je pomembno zaradi sestavin v pesku, je dejal Hongbin Yu, strokovnjak za atmosfero pri Univerzi v Marylandu. Še posebej pozorni so bili na prah, ki ga je veter pobral v depresiji Bodele v Čadu, ki je bila pred davnimi leti dno jezera. Prah je tam obogaten s fosforjem, saj ga sestavljajo mrtvi mikroorganizmi. Fosfor oziroma njegove spojine - fosfati so bistveno gnojilo za rastline.

Tla v Amazonskem pragozdu se gnojijo z odpadlim listjem. Rastline hranila, ki jih tla dobijo iz gnijočega listja, hitro poberejo. Nekatera hranila, med temu tudi fosfor, pa vsakodnevno deževje hitro spere. Kot so zapisali na spletni strani Nase, letno tla amazonskega gozda doseže okoli 22.000 ton fosforja, ki ga prispe s saharskim prahom. To pa je podobna količina fosforja, ki se izgubi z dežjem in poplavami, je razložil Yu.

Izsledki so del večje študije, da bi razumeli vlogo prahu pri lokalni in globalni klimi.

Podatke za študijo so dobili iz lidarja, nameščenega na Nasin satelit CALIPSO, ki je skeniral podatke od leta 2007 do 2013.

Podatki so pokazali, da veter in drugi vremenski pojavi na leto povprečno dvignejo 182 milijonov ton puščavskega prahu. Za primerjavo so pri Nasi navedli, da bi s to količino napolnili 689.290 tovornjakov.

Prah nato prepotuje pot preko Atlantskega oceana. Nekaj ga spere dež, v zraku na Južno Ameriko ga ostane 132 milijonov ton, 27,7 milijona ton pa ga pade na tla. Okoli 43 milijonov ton potuje naprej do Karibskega morja.

  • 8
  • 7
  • 6
  • 5
  • 4
  • 3
  • 2
  • 1

KOMENTARJI (19)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

Ciymbalta
31. 03. 2018 18.15
Ti Američani pa vse vejo. Nekateri jim celo verjamejo. Danes Američani kaj verjet katastrofa
kure bedne
25. 02. 2015 15.16
+6
Tudi Amazonija bo počasi Sahara. Če bodo še naprej sekali kot nori.
Trend01
25. 02. 2015 13.43
+0
689.290 kamionov je velika številka. A žal napačna. Po EU in slovenski zakonodaji, je lahko bruto teža kamiona 40 ton. Klasičen tovornjak torej pripelje okoli 24-25 ton. Torej bi potrebovali okoli 730.000-760.000 kamionov.
babuska1233
25. 02. 2015 14.36
+3
Raziskavo so opravili pri NASI se pravi da so upoštevali ameriške standarde.
janezpodre
25. 02. 2015 13.34
+1
To ni navaden "prah", ker to ni gnojilo, ta "prah" so ostanki morskih organizmov, ki so se miljone let sesedali na morsko dno, ki se je v tem primeru spremenilo v današnjo Saharo.
Trend01
25. 02. 2015 13.45
+0
Jp. To je ena najbolj "hranljivih" področij na svetu. Problem je le v temperaturni razliki med nočjo in dnevom. So le prehudi ekstremi, da bi kaj pametnega lahko zraslo. Pa pustimo pomanjkanje talnih voda.
GuzutiHrzantes
25. 02. 2015 17.22
+3
v sloveniji so tudi taki extremi...eni lahko kradejo drugi nimajo za jest
johndoe35
25. 02. 2015 13.15
+3
bog že ve kaj je naredil edina napaka boga je bila da je naredil človeka na zemlj
johndoe35
25. 02. 2015 13.17
+2
da je naredil takšnega kot je: hudobnega, zavistnega, uničujočega, pohlevnega,...
Ramzess
25. 02. 2015 10.40
-4
Naslov ni ravno v skladu z vsebino.
wtfack
25. 02. 2015 10.28
+20
proti izsekavi amazonskega gozda
Cmrlj3
25. 02. 2015 11.26
-6
se strinjam. ampak vseeno si ne predstavljam, da bi si mi vsi rit s plastiko brisali, a? :D
star1234
25. 02. 2015 11.59
+5
čmrlj3...če še ne veš- ena od pozitivnih strani konoplje je tudi ta, da bi lahko iz nje proizvajali papir, vendar ni interesa v tej smeri. Sj zdj me bo admin verjetno hitro zbrisal :)
Cmrlj3
25. 02. 2015 12.01
-2
nič te ne bo zbrisal, ker nisi napisal nič žaljivega. kakorkoli že, industrijska konoplja je super stvar, ja. ampak, da je boš nasadil dovolj, da boš iz nje delal papir boš pa kaj? posekal gozdove, da jo boš imel kje saditi? :D
somebody198
25. 02. 2015 13.52
+0
ćrmlj3.... verjemi da iz amazonskega gozda pride bore malo papirja (sploh takega za brisanje riti). Daleč največji delež poseka je dragocen les za bajno drago pohištvo.
Nauders
25. 02. 2015 15.14
+2
bo treba manj mesa jest, kar pa je glavni razlog za izsekavanje gozdov
Americaner1777
25. 02. 2015 22.22
in kje bi ti sadil konopljo? na plantažh a ne? se pravi bi moral posekati gozd
luckyss..
25. 02. 2015 10.14
+19
Čez kakšen milijonček let pa bo morda pesek iz Amazonije nosilo nad saharski pragozd...Planet se vseskozi spreminja, le mi človečki mislimo, da se mora v času našega bivanja na njem vse ustaviti - nam na čast :))
In da smo mi edini, ki imamo pravico svet spreminjati po lastnih željah.