V Evropskem parlamentu o rešitvi spora med Hrvaško in Slovenijo, ribiči pa še naprej dobivajo položnice

Predsednik Evropske komisije Juncker je v Evropskem parlamentu znova pozval k rešitvi spora o meji med Slovenijo in Hrvaško. "Hrvaška in Slovenija sta odgovorni za ta problem, rešiti morata ta problem," je ponovil predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker po govoru hrvaškega premierja Andreja Plenkovića o prihodnosti EU.

Hrvaški premier sicer spora o meji s Slovenijo v govoru pred evropskimi poslanci ni omenjal, se je pa pozneje odzval na pripombe v razpravi. Poudaril je, da je Slovenija prijateljica Hrvaške in da do zdaj nista imeli konfliktov, kar je redkost v regiji. "Moja vlada je odprta in pripravljena na rešitev na način, ki bo koristila obema državama," je dejal in dodal, da je to predlagal tudi slovenskemu premierju Miru Cerarju. Po njegovem mnenju je zdaj trenutek, ko imamo priložnost za to.

Spomnil je, da se je Hrvaška umaknila iz arbitražnega procesa. "Zdaj moramo najti kompromis, s katerim bi bili zadovoljni obe državi. Na to smo pripravljeni, a ne morem zamižati in reči, da je bilo vse v redu," je dejal.

Zavzel se je tudi za to, da problema med državama ne bi prenašali na državljane, konkretno na ribiče.

"Z nekaj potrpežljivosti, s kančkom razuma in brez enostranskih potez, ki bi povzročale napetosti, lahko najdemo rešitev," je še dejal Plenković. Ob tem je dejal, da je tudi med drugimi državami članicami veliko nerešenih dvostranskih vprašanj, ki nikoli ne pridejo na mizo Evropskega sveta.

Juncker je v nastopu v Strasbourgu tudi zagotovil, da nobena država z zahodnega Balkana ne bo več vstopila v EU, ne da bi pred tem rešila vse težave z mejami.

"Igrice, da bomo te težave rešili, ko bomo vstopili v EU, ne bo več. Z mano ne več," je bil oster.

Spor med Slovenijo in Hrvaško je na začetku dopoldanske razprave s Plenkovićem omenil tudi socialdemokrat Josef Weidenholzer (S&D), ki je pozval Hrvaško, naj spoštuje arbitražo.

Vodja liberalcev (Alde) Guy Verhofstadt pa je izrazil upanje, da bosta Hrvaška in Slovenija po pospešenem postopku našli izhod iz spora ob spoštovanju arbitražne razsodbe.

Cerar: Meja ne sodi več v okvir dvostranskega reševanja

Vprašanje meje s Hrvaško ne sodi več v okvir dvostranskega reševanja, je danes po vrhu Slovenije in držav Beneluksa v Ljubljani dejal Cerar. Če Hrvaška sodbe ne bo implementirana, bo Slovenija prisiljena uporabiti pravna sredstva, je dodal. Predstavniki držav Beneluxa pa so poudarili pomen vladavine prava.

Cerar se je na novinarski konferenci s predstavniki držav Beneluxa tako odzval na današnjo izjavo Junckerja, ki je ponovno pozval k rešitvi spora o meji med Slovenijo in Hrvaško.

"Arbitražna razsodba je dokončna, zavezujoča za obe državi in predstavlja mednarodno pravno obvezo za Slovenijo in Hrvaško, da jo izvršita," je Cerar ponovil stališče Slovenije.

Poudaril je, da je odločitev arbitražnega sodišča vpeta tudi v evropsko pravo oziroma pravo EU. "Zato je Hrvaška, ker še ni implementirala odločbe in ker je ne želi implementirati, tudi kršiteljica prava EU in če v kratkem ne bo prišlo do spremembe stališča na hrvaški strani, bo Slovenija prisiljena uporabiti pravna sredstva," je dodal premier.

Spomnil je še, da so vprašanje meje neuspešno dvostransko reševali 20 let, Hrvaški pa je bilo kot pogoj za vstop v EU postavljeno, da bo spoštovala odločitev arbitražnega sodišča.

"Kršitev te zaveze je kršitev civilizacijske norme, vladavina prava ni samo temeljno načelo ali vrednota EU, to je civilizacijska norma, brez tega ni civiliziranega sveta in zato pričakujem, da bo komisija vztrajala pri dosedanjem stališču, da je treba implementirati razsodbo," je povedal Cerar. Dodal je, da vedno odprt za dialog s Hrvaško o tem, kako uveljaviti odločbo.

Slovenski premier je pojasnil, da akterji in politiki v EU in širše razumejo, da je primer arbitražne razsodbe o meji med Slovenijo in Hrvaško lahko primer dobre prakse, na katerem je treba graditi tudi reševanje mejnih sporov na Zahodnem Balkanu. "Ker če se ni možno dvostransko dogovoriti o meji, potem ostane edino pot, ki je miroljubna, pravna pot," je dejal.

Po njegovem prepričanju bi morala Slovenija in Hrvaška z uveljavitvijo arbitražne razsodbe postaviti dober zgled, da spoštujeta mednarodno in evropsko pravo.

Tudi luksemburški premier Xavier Bettel, predsednik nizozemske vlade Mark Rutte ter belgijski zunanji minister Didier Reynders so poudarili pomen vladavine prava in ponovili svoje skupno stališče iz julija lani, ko so obe državi pozvali k spoštovanju arbitražne odločbe v konstruktivnem duhu.

Rutte je dodal, da so že takrat občutili, da to ni le stvar Slovenije in Hrvaške, ampak da zadeva tudi njih. Reynders pa je dejal, da je včasih možno rešiti zadeve tudi dvostransko, kot sta nedavno storili Belgija in Nizozemska, ki sta se dogovorili o novi mejni črti. Poudaril pa je, da je "treba vztrajati pri vladavini prava in implementaciji, pri čemer pa je pomemben tudi dialog, ki bo vodil v pravo implementacijo".

Odziv evropskega poslanca Bogoviča

Hrvaški premier Andrej Plenković je na današnjem srečanju s slovenskimi in hrvaškimi poslanci iz vrst Evropske ljudske stranke (EPP) dal vedeti, da glede spora o meji s Slovenijo potrebuje rešitev, ki bo sprejemljiva za najmanj dve tretjini poslancev v saboru, je povedal evropski poslanec Franc Bogovič. 

Poslanec je poudaril, da je osnova za kakršen koli dogovor arbitražni sporazum. "Zame ni takšna težava, kakšno proceduro potrebuje gospod Plenković oz. hrvaški sabor. Bistveno je, da to, kar je zapisano v sporazumu, ostane," je dejal Bogovič.

Kozinc vložil pritožbe hrvaških ribičev

Slovenski odvetnik Miha Kozinc je v roku vložil pritožbe hrvaških ribičev na kazni, ki jim jih je izdala slovenska policija za kršitev meje na morju, kot jo je določilo arbitražno sodišče. Hrvaški odvetnik Ivica Senjak pa je pritožbe slovenskih ribičev vložil danes.

"V skladu s pravnim podukom smo za vse ribiče v roku, ki je bil določen, vložili pritožbo in sedaj čakamo, da bo o tem odločalo pristojno sodišče," je danes po telefonu povedal Kozinc. Rok se je iztekel v ponedeljek opolnoči.

"Bistvo pritožbe gre na postopek policije in na to, da na strani ribičev niso podani elementi krivde. Ali to drži ali ne, pa bo ocenilo sodišče," je povedal Kozinc.

Odločitev sodišča bo pravnomočna in načelno pritožba na to ne bo več mogoča. "Obstaja še možnost mednarodne intervencije, če gre za kršitve človekovih pravic, se pravi pritožbe na Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu, vendar tam že lahko nastopajo hrvaški odvetniki, in če bo zadeva prišla tako daleč, bodo to sprožili hrvaški odvetniki," je še povedal Kozinc.

Pojasnil je še, da je primer hrvaških ribičev prevzel tudi zato, ker na območju Slovenije hrvaški odvetnik ne more zastopati strank.

Enako velja za slovenske odvetnike na Hrvaškem, zato so morali slovenski ribiči, ki jim je hrvaška policija izrekla kazni, ker so prečkali sredinsko črto v Piranskem zalivu, pomoč poiskati pri hrvaškem odvetniku. Slovensko kmetijsko ministrstvo jih je napotilo na odvetniško pisarno Ivice Senjaka v Pulju, ki je potrdil, da bo pritožbe na plačilne naloge vložil še nocoj. Osemdnevni rok za to bi se sicer iztekel v petek.

Kot je razložil Senjak, so pritožbe utemeljili na podlagi dejstva, da je Slovenija sprejela predpise za implementacijo arbitražne odločitve in da so se slovenski ribiči ravnali v skladu s temi predpisi.

"Menimo, da na strani slovenskih ribičev ni protipravnega delovanja, ker so načeloma ravnali v skladu s predpisi države. Tako da mislimo, da so to okoliščine, zaradi katerih ribiči ne bi smeli nositi posledic oz. da jih to opravičuje odgovornosti," je povedal Senjak.

Tudi o teh pritožbah bo odločalo sodišče za prekrške, na to odločitev sodišča pa, če bo šla v škodo ribičev, bo mogoča še pritožba na višje sodišče. Senjak sicer pričakuje, da bo sodišče za prekrške odločitev sprejelo v naslednjih dveh, treh mesecih.

Nov sveženj položnic za slovenske in hrvaške ribiče

Senjak trenutno zastopa pet slovenskih ribičev, ki so prejšnji teden skupaj prejeli 12 plačilnih nalogov. Največ, šest, jih je dobil ribič Silvano Radin, od katerega terjajo plačilo kazni v skupni višini skoraj 12.000 evrov.

V ponedeljek so nov sveženj kazni dobili trije slovenski ribiči, Hrvati pa pravijo, da te prihajajo vsak dan. Danes je novo dobil hrvaški ribič Diego Makovac, ki jih ima skupaj že 21. Na obeh straneh vztrajajo, da jih ne bodo plačali, so poročali v oddaji 24UR. 

Pravno pomoč bo slovenskim ribičem krila slovenska država. Na kmetijskem ministrstvu pa tudi zatrjujejo, da slovenski ribiči ne bodo plačevali kazni za nekaj, česar niso storili, kajti t. i. prekrška ni bilo, saj so lovili v morju, ki je v skladu z mednarodnim pravom pod jurisdikcijo Republike Slovenije.