Juncker zadovoljen, Grki vse bližje novim 31,5 evropskim milijardam

Grki so bili pridni, uresničili so obljubljeno

Juncker napoveduje, da bodo težko pričakovano poročilo trojke temeljito preučili. Po sprejemu proračuna za leto 2013 so se sicer pogajalska izhodišča Grčije v boju za nov obrok pomoči pomembno izboljšala, čeprav Juncker pravi, da bodo od uradnih Aten zahtevali še nekaj pojasnil o financiranju dolgov.

Grčija sicer nujno potrebuje naslednji obrok pomoči, ki naj bi znašal 31,5 milijarde evrov, sicer se državi spet obeta bankrot. Kljub temu odločitve o nakazilu novega svežnja denarja v Atene finančni ministri zagotovo še ne bodo sprejeli danes ali jutri, saj morajo novo pomoč v Nemčiji potrditi v parlamentu, v katerem pa še nimajo datuma za naslednjo sejo.

Proračun preživel glasovanje

Grški varčevalni proračun za prihodnje leto je torej preživel srečanje s poslanci. Zanj je glasovalo 167 poslancev, nasprotovalo mu je 126 članov 300-članskega parlamenta.

Po uspešnem glasovanju je grški premier Antoni Samaras dejal, da bo država ali izšla iz krize enotna ali pa sploh ne. In znova pozval vse socialne partnerje, da združijo moči za uspešno izvedbo zahtevanih reform.

Proračun za leto 2013 sicer predvideva padec proračunskega primanjkljaja na 5,2 odstotka BDP, kar je bolje od letošnjih 6,6 odstotka. Vlada pa naj bi močno zmanjšala proračunske izdatke.

Kratkoročna posojila ne rešujejo agonije

Iz Grčije sicer te dni prihajajo že dobro znane podobe – splošne stavke, protestniki na ulicah, bitka v parlamentu med podporniki in nasprotniki varčevanja ter ekonomija, ki se še naprej krči. Že videno. Pa ne le v Grčiji v zadnjih letih, ampak tudi v skoraj vsaki državi, ki se je v osemdesetih in devetdesetih letih prejšnjega stoletja borila z dolžniško krizo.

Kot piše Economist, je morda čas, da se Grčija kaj nauči iz izkušenj držav, ki so skozi podobne težave šle v zadnjih letih. Več takšnih držav najdemo v Latinski Ameriki in Afriki. Kot kažejo ti primeri, so tudi tem državam Mednarodni denarni sklad in bogatejše države leta pomagale s kratkoročnimi posojili, ki niso prinesla želenih rezultatov. Ti so prišli šele, ko so jim njihovi posojilodajalci pustili dihati. V Evropi je primer takšne države Poljska, katere ekonomija se je razcvetela, ko so posojilodajalci nehali stiskati obroč.

Grčija je zdaj v podobnem položaju. Glede na to, da je varčevalni proračun za leto 2013 pod streho, je pričakovati, da bo po še kakšnem opozorilu nov obrok denarja le prispel v Atene in državo rešil pred grozečo katastrofo. A kot ugotavljajo pri Economistu, bo to, kot smo doslej že večkrat videli, le odložilo težave, ki se bodo nato, pred naslednjim obrokom, spet vrnile.

Ekonomisti tako menijo, da bi bilo za državo bolje, če bi namesto novih finančnih injekcij v zameno za izpolnjevanje določenih kriterijev dobila delne odpise dolga.

Drži sicer, da so nekaj podobnega letos grški zasebni posojilodajalci že storili, a temu ni sledila ECB, ki ima v rokah zajeten sveženj grških obveznic. Grški dolg do zasebnikov je tako zdaj relativno majhen, kar 70 odstotkov pa ga je v rokah evropskih vlad in IMF. Možnosti za poplačilo pa se potapljajo skupaj z grško ekonomijo. Vlada namreč zdaj predvideva, da bo grški dolg leta 2014 narasel na 190 odstotkov grškega BDP, kar je približno 30 odstotkov več, kot je še pred šestimi meseci predvideval IMF.

Jasno je torej, da bo Grčija potrebovala še več pomoči. Čeprav Nemčija nasprotuje vsakršnim odpisom dolga, kar je po svoje razumljivo, saj so prepričani, da bi Grki potem le nadaljevali z načinom delovanja, ki jih je pravzaprav pripeljal v ta položaj in bi se izognili reformam. Poleg tega se v Nemčiji bližajo volitve in Angela Merkel bi s popuščanjem Grkom razjezila svoje volivce. Kljub vsemu pa številni ekonomisti predvidevajo, da bo končni razplet grške krize vendarle takšen, ki bo vključeval vsaj delni odpis dolgov.