Juncker: EU ni v najboljši formi, a zaradi brexita ni ogrožena

"EU trenutno ni v najboljši formi", je v svojem govoru o stanju v Evropski uniji dejal njen predsednik Jean-Claude Juncker. Po njegovem prepričanju imamo ponekod v EU opravka z eksistenčno krizo.

Juncker v EU tudi pogreša več solidarnosti. Število področij, na katerih bi lahko skupaj sodelovali, je premajhno, je dejal v Evropskem parlamentu v Strasbourgu. Opozoril je tudi na razhajanja in razdrobitev v EU. To odpira prostor populizmu. "Populizem ne rešuje težav, pač pa ustvarja težave. Proti temu se je treba boriti," je poudaril.

Evropa po njegovem prepričanju tudi ni dovolj socialna in to je treba spremeniti, je še dejal v nagovoru poslancem.

V zvezi z brexitom je Juncker dejal, da obžaluje in hkrati spoštuje odločitev Britancev za izstop iz EU, vendar EU zaradi tega ni ogrožena.

Ob tem je Veliko Britanijo znova pozval, naj čim prej sproži postopek za izstop države iz EU, da bi lahko začeli pogovore o novi ureditvi odnosov med unijo in Londonom. Pri tem je spomnil na spoštovanje načel enotnega trga, med drugim tudi načela o prostem pretoku ljudi.

"Ne bo enotnega trga a la carte!" je še opozoril predsednik Evropske komisije.

EU po njegovem mnenju potrebuje dolgoročno vizijo. Zato bo komisija marca prihodnje leto, ob 60. obletnici podpisa rimske pogodbe, predstavila Belo knjigo o tem, kako okrepiti in prenoviti gospodarsko in monetarno unijo (EMU).

Naslednjih 12 mesecev bo po Junckerjevih besedah ključnih, če želimo unijo ponovno združiti in zagotoviti "boljšo Evropo". V tej luči je danes napovedal podvojitev in podaljšanje delovanja evropskega sklada za strateške naložbe (EFSI), ki je temeljni del naložbenega načrta za Evropo. Cilj je spodbuditi za 500 milijard evrov naložb do leta 2020 oziroma 630 milijard do leta 2022.

Komisija predlaga tudi ustanovitev podobnega naložbenega sklada za Afriko in sosednje države, s čimer bi pomagali pri odpravljanju temeljnih vzrokov migracij. Cilj je spodbuditi za najmanj 44 milijard evrov naložb, je dejal Juncker.

Predsednik Evropske komisije se je zavzel tudi za boljše varovanje zunanjih meja EU in za tesnejše sodelovanje na obrambnem področju. Oktobra bi bilo potrebno na bolgarsko mejo napotiti najmanj 200 mejnih stražarjev, je ocenil.

Boj proti terorizmu ostaja prednostna naloga, vendar je za to potreben skupen pristop držav članic. Evropa mora postati močnejša na obrambnem področju, je prepričan Juncker, ki je ob tem opozoril, da EU nima "stalne strukture". Zato bi bilo po njegovem potrebno vzpostaviti "evropski štab" in skupno evropsko obrambno enoto, ki bi se dopolnjevala z zvezo Nato.

Juncker si tudi želi, da bi EU imela vplivnejšo vlogo na mednarodnopolitičnem odru in da bi se bolje odzivala na konflikte v svetu. Prepričan je, da EU potrebuje "evropsko zunanjo ministrico". To vlogo bi lahko prevzela visoka zunanjepolitična predstavnica EU Federica Mogherini.

V svojem že drugem govoru o stanju v EU, odkar je prevzel krmilo Evropske komisije, je Juncker spomnil tudi na nekatere dosežke komisije v zadnjem letu. Omenil je trgovinski sporazum med EU in Kanado (Ceta) in se zavzel za njegov čimprejšnji podpis. Pri Ceti ne bo ponovnih pogajanj s Kanado, je opozoril.

Pariški podnebni sporazum ne bi bil dosežen brez EU. Spričo dejstva, da sta sporazum že ratificirali ZDA in Kitajska, je Juncker pozval, da to čim prej stori tudi EU. Pohvalil se je tudi z ukrepi, ki jih je komisija sprejela na področju boja proti davčnim utajam, v pomoč evropskemu kmetijstvu in jeklarski industriji.

Evropska komisija tudi trdno stoji za predlagano direktivo o napotitvi delavcev, ki je bila sicer deležna kritik pretežno vzhodnoevropskih članic EU. "Evropa ni Divji zahod. Je socialno tržno gospodarstvo brez socialnega dumpinga," je še dejal Juncker.