Bosporski most bodo preimenovali v spomin na žrtve spodletelega puča

Turški parlament je danes soglasno ustanovil preiskovalno komisijo, ki bo preučila dogajanja med spodletelim vojaškim udarom v Turčiji 15. julija.

Bosporski most pa bodo v spomin na žrtve spodletelega državnega udara preimenovali. Most, ki so ga odprli leta 1973, bo odslej Most mučenikov 15. julija, je sporočil turški premier Binali Yildirim. Pojasnil je, da so se za preimenovanje mostu odločili, ker je bil ta "prva tarča organizatorjev puča". V spodletelem državnem udaru je sicer umrlo najmanj 270 ljudi.

Po poskusu puča so turške oblasti začele čistke v vojski in sodstvu. Nemudoma so pridržale prek 7400 pripadnikov vojske, od tega so jih 1200 konec tedna izpustili. Odpuščenih ali aretiranih je bilo tudi skoraj 3000 zaposlenih v pravosodnem sistemu, licenco so odvzeli 21.000 učiteljem. Več kot 13.000 ljudi so aretirali, od tega jih je 6000 pridržanih. Oblasti so izdale tudi sodni nalog za prijetje 42 novinarjev.

Erdogan: Smrtna kazen je želja turškega ljudstva

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je v intervjuju za nemško javno televizijo ARD dejal, da je smrtna kazen želja turškega ljudstva, ki jo mora upoštevati.

"Če smo v demokratičnem sistemu, potem odločajo ljudje. In kaj pravijo? Želijo ponovno uvedbo smrtne kazni," je dejal. "Evropa je edino območje na svetu, kjer ni smrtne kazni. Imajo jo skoraj povsod drugje," je še dodal.

Pozivi k ponovni uvedbi smrtne kazni se vrstijo po spodletelem državnem udaru, ki ga je nedavno poskušal izvesti del turške vojske.

Turški predsednik, ki izvaja čistko med domnevnimi podporniki udara, je tudi poudaril, da so evropski voditelji neiskreni, saj ne izpolnjujejo obljub iz dogovora med Ankaro in Brusljem o upravljanju migracijskih tokov. Dodal je, da je EU doslej Turčiji plačala zgolj dva milijona od treh milijard evrov, ki naj bi jih Ankara prejela v zameno za sprejemanje beguncev iz Evrope. Poleg tega ne spoštujejo obljube o vizumski liberalizaciji, je še izpostavil.

Turške oblasti prijele ugledno novinarko

Turške oblasti so danes aretirale ugledno novinarko Nazli Ilicak, ki je bila na seznamu 42 novinarjev, za katere so istanbulski tožilci po spodletelem puču 15. julija zgodaj v ponedeljek izdali zaporni nalog. Poleg nje so doslej prijeli še šest novinarjev, medtem ko naj bi jih bilo 11 s seznama trenutno v tujini.

Ilicakovo so prijeli zgodaj davi med preverjanjem prometa na jugu pokrajine Bodrum. Kot je poročala turška tiskovna agencija Anadolu, so jo nato prepeljali v Istanbul, kjer bo stopila pred sodnika, ki bo odločil, ali bo morala ostati v priporu.

Ilicakovo je leta 2013 odpustil provladni časnik Sabah, ker je kritizirala ministre, ki so se znašli v korupcijskem škandalu. Vlada je tudi krivdo za ta škandal pripisala islamskemu kleriku Fethullahu Gülenu, ki živi v izgnanstvu v ZDA in ki mu turške oblasti pripisujejo odgovornost za poskus državnega udara. Leta 1944 rojena Ilicakova je bila med letoma 1999 in 2001 tudi poslanka.

Organizacija za zaščito človekovih pravic Amnesty International je ravnanje turških oblasti po spodletelem puču označila za "čiščenje na podlagi političnega prepričanja". Turške oblasti so bile že pred poskusom puča tarča kritik zaradi omejevanja svobode govora, ki ga same odločno zanikajo.

Sestreljeno letalo pozabljeno, Erdogan se odpravlja v Rusijo

Namestnik turškega premierja Mehmet Simsek pa je danes v Moskvi potrdil, da bo Erdogan 9. avgusta obiskal Sankt Peterburg in se sestal z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom.

Erdogan in Putin sta se dogovorila, da se bosta srečala pred vrhom skupine G20, ki bo septembra na Kitajskem, je povedal neimenovani predstavnik turških oblasti. To bo njuno prvo srečanje po otoplitvi odnosov med državama, ki so se skrhali zaradi sestrelitve ruskega vojaškega letala na turško-sirski meji novembra lani.

Simsek je najvišji predstavnik turške vlade, ki je obiskal Rusijo po ohladitvi odnosov med državama. V Moskvi se je sestal z ruskim kolegom Arkadijem Dvorkovičem, s katerim sta govorila o čim prejšnji normalizaciji odnosov med državama.

Sestrelitev ruskega letala je sprožila besedno vojno med voditeljema Turčije in Rusije. Putin je dejal, da je bil incident "nož v hrbet", in obtožil Erdogana, da je vpleten v nezakonito trgovanje z nafto s skrajno skupino Islamska država.