Tujina

FOTO: 'Je odprt lov na Rome?' Prebivalci Marseilla vzeli pravico v svoje roke

Marseille, 29. 09. 2012 12.51 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 2 min

Prebivalci Marseilla so prisilili romske priseljence, da so zapustili svoje naselje, nato so šotore in drugo romsko lastnino zažgali. Skupine za človekove pravice se zdaj bojijo, da bo tudi drugod civilno prebivalstvo vzelo pravico v svoje roke.

Vlada predsednika Francoisa Hollanda je izpraznila več deset romskih naselij in deportirala na stotine Romov. Toda zaradi kritik so postopek izselitve nekoliko otežili. Zdaj lahko to zakonito storijo le z odločbo sodišča in ne več le z odločbo regijskih oblasti.

Besni zaradi vrste kraj in preveč nestrpni, da bi čakali na zakonito odločbo o izselitvi Romov, so prebivalci revne četrti v francoskem mestu Marseille vzeli pravico v svoje roke. Zbrali so se in obkolili romsko naselje ter 40 tamkajšnjim prebivalcem ukazali, naj kraj zapustijo. Ko je bilo naselje prazno, so prebivalci Marseilla zažgali šotore in druge stvari, ki so jih Romi pustili za sabo.

"Ljudje pravijo, da vlada ne naredi nič, zato so vzeli stvari v svoje roke – tega smo se najbolj bali," je povedal predstavnik fundacije Abbe Pierre Fathi Bouaroua, ki skrbi za brezdomce.

Romsko naselje so jezni domačini sežgali.
Romsko naselje so jezni domačini sežgali. FOTO: Reuters

Prebivalci Marseilla so se za nezakonito dejanje odločili, potem ko so izvedeli, da bodo morali počakati na odločbo sodišča, kar pa bi lahko trajalo tedne. O svojem načrtu so tudi obvestili policijo. Nekaj policistov je bilo tudi prisotnih na kraju izselitve, vendar niso storili ničesar, da bi preprečili nezakoniti izgon. So pa policijski viri potrdili, da se je vse dogajalo brez nasilja.

Tamkajšnja županja Samia Ghali je dejala, da ne opravičuje dejanja prebivalcev, vendar razume njihovo jezo. "Povedali so mi, da imajo dovolj tega, da človeški iztrebki ležijo vsepovsod," je povedala medijem in dodala, da nastajajo zamude zaradi novega sistema za pridobivanje dovoljenj za izselitev Romov. "Končati moramo s posedanjem okoli miz in sprejeti odločitve," je dejala. Opozorila je še, da drugih nezakonitih izgonov najverjetneje ne bo.

Avgusta je vlada ukazala, naj Romi izpraznijo več deset naselij. Na stotine Romov so nato poslali v njihove domače države, kar je v Evropski uniji povzročilo zaskrbljenost zaradi možnosti zlorab migracijskega zakona.

V Franciji živi od 15 do 20 tisoč Romov, ki so prišli večinoma iz Romunije in Bolgarije. Napetosti zaradi nezakonitih naselij, ki pogosto zrastejo na mestnem obrobju, se stopnjujejo, odkar je socialistična vlada otežila možnost izgona.

Aktivisti so opozorili, da se vse bolj tolerira nasilje do Romov in pozablja na slabe spomine iz preteklosti. Med nacistično okupacijo Francije so namreč Rome zapirali in jih pošiljali v taborišča skupaj z Židi, prostitutkami in homoseksualci. Številni so umrli v plinskih celicah. Taborišča za Rome so v Franciji delovala tudi po vojni, zadnje so zaprli leta 1946.

Skupine za človekove pravice so opozorile tudi na vzporednice z napadi med alžirsko vojno za osamosvojitev, ko so lokalni prebivalci lovili severnoafriške priseljence.

"Napadanje nekega ljudstva in uničevanje njihove lastnine zaradi etične pripadnosti je zločin, ki nas spominja na žalostne čase v naši zgodovini," je dejal Christophe Madrolle, podpredsednik mestne skupnosti v Marseillu. Sprašuje se tudi, ali "je odprt lov na Rome".

  • 8
  • 7
  • 6
  • 5
  • 4
  • 3
  • 2
  • 1