Večernje novosti so objavile pogovor z Draganom Karadžićem. Gre za nečaka haaškega obtoženca Radovana Karadžića oziroma sina Karadžićevega brata Luke Karadžića. Dragan je javno priznal, da je pomagal svojemu stricu Radovanu in dodal, da je bil njegov edini pomagač. Kot trdi, se je Karadžić skrival v Beogradu in tudi nekaterih drugih delih nekdanje Jugoslavije, a nikoli ni imel potnega lista. V javnosti se je pojavil šele pred letom in pol, pred tem pa se je skrival v različnih stanovanjih po Beogradu.
Dragan je z njim komuniciral prek mobilnega telefona, ki ga je Karadžić imel pri sebi tudi med aretacijo. V imeniku telefona je bilo moč najti le eno številko – nečakovo. Tudi Dragan je imel poseben telefon, prek katerega je komuniciral izključno s stricem. Karadžić naj ne bi pričakoval aretacije, saj je menil, da se je dobro skril. Dragan je še dodal, da je alternativna medicina njegovemu stricu prinesla neko radost in smisel v takrat popolnoma osamljeno življenje. Draganove trditve je potrdil tudi Karadžićev odvetnik Svetozar Vujačić.
Kdo ga je izdal?
Ameriška obveščevalna služba naj bi zagotovila ključne podatke, ki so pred dobrim mesecem dni omogočili aretacijo Stojana Župljanina, nekdanjega pripadnika jugoslovanske politične policije, ki je prav tako obtožen vojnih zločinov. Obveščevalci so aretirali tudi njegove varnostnike in odkrili, da sodelujejo tudi pri skrivanju Karadžića in Mladiča. Eden od njih je zagotovil opis spremenjenega obtoženca na begu in podatek, da za njegovo varnost skrbi njegov nečak Dragan. Temu so sledili in prisluškovali, kar jih je pripeljalo do takrat še skrivnostnega zdravilca. Dragan Karadžić trdi, da ni kriv za izsleditev Radovana. Prepričan je, da se je vedno znebil obveščevalcev, ki so mu sledili.
Kot poroča Tanjug, lahko zdaj Dragana tudi sodno preganjajo. "Po zakonu lahko sodno preganjamo osebo, ki je po kaznivem dejanju pomagala storilcu, ki je bil pravnomočno obsojen, v tem konkretnem primeru pa imamo pravno luknjo,“ je dejal profesor z beograjske pravne fakultete Milan Škulić.
Karadžić je trdil nasprotno
Karadžić je po navedbah številnih srbskih medijev zatrdil, da mu ni nihče pomagal pri begu pred haaškim sodiščem. "Skrival sem se popolnoma sam, in prav zato mi je zelo težko, ker so bili številni ljudje preganjani zaradi mene. Javnosti in vladi sporočam, da je moja edina želja, zdaj ko sem v zaporu, ta, da pustijo na miru, ne zasledujejo, ne prisluškujejo ter ne mučijo mojo ožjo in širšo družino, pa tudi več sto mojih prijateljev, ki so bili ves čas nedolžni.'' Povedal je tudi, da z Ratkom Mladičem nima nobenih stikov. ''Generala nisem videl od leta 1997, od dneva, ko sem v Republiki srbski predal oblast Biljani Plavšić,'' je rekel Karadžić.
Podpora v Republiki srbski
Srbska demokratska stranka (SDS), ki jo je ustanovil ravno Karadžić, je organizirala pohode v podporo haaškemu obtožencu v mestih po celotni Republiki srbski. Najbolj množična udeležba je bila na Palah in v Banja Luki. Mesto Pale je bilo sicer med vojno v BiH Karadžićevo glavno oporišče, na mirnem shodu pa se je samo tam zbralo približno 2000 podpornikov. Vodja stranke SDS Mladen Bošić, ki je Karadžića tudi že obiskal, je dejal, da ne gre za proteste, pač pa gre le za izkaz podpore nekdanjemu predsedniku te entitete BiH.
Moč je bilo videti Karadžićevo in Mladićevo sliko ter napise v znak podpore nekdanjemu voditelju bosanskih Srbov, nekateri pa so nosili tudi masko s Karadžićevim obrazom. Eden izmed udeležencev se je na glas spraševal, kdaj bo dosežena pravica za srbske žrtve. "Taka pravica ne obstaja,“ je dodal.
Vsakodnevni protesti v Beogradu
V Beogradu vsak dan ob 17. uri potekajo protesti zaradi Karadžićeve aretacije. Zaradi nasilnosti nad novinarji, je mnogo novinarjev in snemalcev še posebej previdnih pri svojem delu. Policija je sicer že aretirala dva 18-letnika, ki sta na včerajšnjih protestih napadla snemalca televizije B92, trenutno pa sta v priporu. Še vedno iščejo tretjega napadalca. Srbska radikalna stranka, ki stoji za protesti, se je že opravičila za napade na novinarje, današnji protesti pa so potekali mirno.
Vendar pa dogodki ne bodo tako lahko pozabljeni. Srbski mediji so namreč v dilemi, ali take dogodke medijsko bojkotirati ali ne. Največja novinarska društva v Srbiji in uredniki več medijev so od najvišjih državnih organov zahtevali, da jim omogočijo normalno delovanje in zaščitijo življenja novinarjev, od pristojnih inštitucij pa, da vsak napad na novinarje obravnavajo kot napad na uradno osebo. Vendar pa se mediji niso mogli dogovoriti za enoten odziv na vse bolj pogoste fizične napade na novinarje.
Nekateri so bili naklonjeni bojkotu protestov v Beogradu ter poročanja o aktivnosti nevladnih organizacij in političnih strank, ki spodbujajo in podpirajo napade na novinarje. Spet drugi pa so menili, da bi novinarski bojkot dogodkov in političnih organizacij pomenilo "tiščanje glave v pesek“ pred negativnimi družbenimi pojavi.
Bo Tadić končal kot Đinđić?
Kabinet srbskega predsednika pa je Tanjugu potrdil, da so številni zaradi aretacije Karadžića grozili srbskemu predsedniku Borisu Tadiću. Večinoma so grožnje prihajale prek interneta. "Ti sebi praviš Srb? Izdal si cel srbski narod! Če bo bog dal, boš končal kot Đinđić!“ se glasi ena izmed groženj.
Ne grozijo pa le anonimneži. Tako je tožilstvo že zaprosilo medije za posnetke in transkripcije novinarske konference Srbske radikalne stranke, na kateri je poslanka Vjerica Radeta dejala, da bo Tadić morda deležen enake usode kot Đinđić. Med drugim je dejala, da Srbija izdajalcem nikoli ne bo oprostila. "Ne grozimo, samo opozarjamo na prekletstvo, ki je v zgodovini spremljalo vse srbske izdajalce. Spomnimo se samo dinastije Obrenović. Bog kaznuje tudi do sedmega kolena,“ se je glasila sporna izjava.
Vložena pritožba
Medtem je Karadžićev odvetnik Vujačić potrdil, da je tik pred iztekom roka vložil pritožbo na odločitev beograjskega sodišča, da so izpolnjeni pogoji za izročitvi Karadžića haaškemu Mednarodnemu sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije.
Pritožbo je poslal po navadni pošti v petek tik pred polnočjo, tako da je srbsko sodišče ne more prejeti vsaj do začetka prihodnjega tedna in zato Karadžića Haagu ne bo mogoče izročiti pred sredo, je po navedbah srbskega časnika Politika povedal Vujačić, ki je še pojasnil, da javnost o pritožbi ni smela vedeti ničesar, saj je šlo za del strategije obrambe.
Karadžić se kljub pritožbi najverjetneje ne bo mogel izogniti izročitvi haaškemu sodišču, vendar bi s taktiko zavlačevanja lahko pridobil dovolj časa, da bi njegovi družini, ki živi v BiH, vrnili zaplenjene dokumente in bi ga lahko obiskali pred izročitvijo.
Vujačić je sporočil, da pričakuje, da bodo njegovega klienta Haagu najverjetneje izročili v sredo oziroma četrtek. Ker večina medijev poroča, da Karadžić v zaporu odklanja hrano oziroma gladovno stavka, je Vujačić zatrdil, da to ne drži in dodal, da ima Karadžić le poseben način prehranjevanja.
Haaško sodišče Karadžića bremeni 11 točk obtožnice, vključno z genocidom, sodelovanjem pri genocidu, zločini proti človečnosti ter vojnimi zločini proti muslimanom, Hrvatom in drugemu nesrbskemu prebivalstvu.
Skrivnostno življenje v ubežništvu
Podobno, kot se je dogajalo z ugotavljanjem identitete Dragana Dabića, se zdaj dogaja z imenom Petar Glumac. Avstrijska policija je najprej potrdila, da je Karadžić več mesecev tem imenomživel pri različnih srbskih družinah na Dunaju in se predstavljal za bioenergetika. Kasneje pa je avstrijsko ministrstvo za notranje zadeve dejalo, da Petar Glumac, zdravilec, ki so ga zaradi fotografij Karadžića ob aretacij imeli za haaškega obtoženca, v resnici ni Karadžić, pač pa nek Hrvat. Določene priče namreč menijo, da je prišlo do zamenjave identitet.
Avstrijski mediji so se razpisali o Karadžiću in njegovi domnevni identiteti. Bil naj bi reden gost restavracije 'Lara', ki se nahaja v zgradbi, kjer je živel. Lastnik restavracije je povedal, da je najraje jedel turške jedi, še posebej je imel rad piščanca, restavracijo pa je obiskal od dva do trikrat na teden.
Konec leta 2007 pa so mu vstop v restavracijo prepovedali, saj je vse pogosteje zelo emocionalno in glasno govoril o politiki. ''Vstop sem mu prepovedal, ker je med seboj želel spreti Turke in Kurde,'' je povedal lastnik lokala.
Avstrijski policisti se spominjajo, da so, ko so preiskovali umor na Dunaju, naleteli na človeka, ki je bil zelo podoben Karadžiću. Med iskanjem osumljenca, Dušana J., ki je ustrelil nekega Srba, je policija ob 5. uri zjutraj vdrla v stanovanje Dušanovega dekleta in v njem našla starejšega moškega s sivo brado, ki jim je dal lažne podatke o svoji identiteti. Izdajal se je za Petra Glumca, ki naj bi se rodil v Litovu Polju 16. marca 1930.
Glumac naj bi policistom v polomljeni nemščini rekel, da je zdravnik alternativne medicine, ki je na Dunaj prišel na izobraževanje, v resnici pa je, tako avstrijski časnik, živel pri dekletu Dušana J. in prodajal preparate za zdravljenje neplodnosti.
(Ne)zanimiva bančna kartica
Karadžić naj bi ob prijetju imel pri sebi bančno kartico banke Raiffeisen, in sicer na ime Dragan Dabić. Kot pišejo beograjski mediji, Tožilstvo za vojne zločine, ki vodi celotno akcijo v zvezi z aretacijo Karadžića, do zdaj od policije še ni zahtevalo, da preveri bančni račun, koliko denarja je na računu in od kje je prispel.
Karadžić naj bi račun odprl pred nekaj meseci, zaprl pa ga je le nekaj dni preden so ga aretirali. Ordinacije, v katerih je Karadžić včasih delal, so sporočile, da nikoli niso nakazovale denarja na njegov račun, niti niso imele podatke o tem, da je bančni račun sploh imel.
Karadžić naj bi sodeloval tudi z beograjsko bolnišnico Nova vita, kar je potrdil tudi njen solastnik in direktor Milomir Kandić, ki je bil nemalo presenečen, ko je ugotovil, kdo je bil pravzaprav njegov sodelavec, piše Index.hr.
Srbiji status kandidatke
Švedski zunanji minister Carl Bildt je v pogovoru za novosadski Dnevnik izključil možnost, da bi sporazuma o stabilizaciji in pridruževanju med Srbijo in EU začel veljati, še preden bi haaškega obtoženca in nekdanjega vojaškega vodjo bosanskih Srbov Ratka Mladića izročili Mednarodnemu sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije.
Bildt pa ni izključil možnosti, da bi začasni sporazum o trgovini med Srbijo in EU začela veljati že julija ali avgusta. Napovedal je, da naj bi o tem razpravljali v torek na sestanku odbora stalnih predstavnikov držav članic EU v Bruslju.
Z aretacijo Karadžića je nova srbska vlada po oceni švedskega zunanjega ministra pokazala, da "pripada Evropi in da deli njene vrednote". Izrazil je prepričanje, da bo Srbija dobila status kandidatke za EU še preden bo Švedska v drugi polovici prihodnjega leta prevzela predsedovanje povezavi. "Če se to do takrat ne bo zgodilo, bo to zagotovo eden glavnih ciljev našega predsedovanja. Če bi bilo odvisno samo od mene, bi Srbiji že sedaj podelil status kandidatke," je še dejal Bildt.
Odnos Srbije do misije EU na Kosovu (Eulex) po njegovih besedah tudi ne bo vplival na pridobitev statusa kandidatke, razen, če bodo zabeležili nasilje proti pripadnikom Eulexa, za katerim bi stal Beograd. "Vprašanje Kosova je dolgoročno vprašanje, s katerim se bomo morali še dalj časa pazljivo ukvarjati. Namestitev Eulexa se bo zgodilo z določenim zamikom, a se bo zagotovo zgodila," je še dejal Bildt.
