(Foto: Dare Čekeliš)

Slovenski zunanji minister Samuel Žbogar v ponedeljek odhaja na dvodnevni obisk v Bosno in Hercegovino. Pred obiskom se  je pogovarjal z nekaterimi tamkajšnjimi mediji. Najbolj odmevne so zagotovo izjave za mostarski časopis Dnevni list, za katerega je Žbogar komentiral tudi položaj okoli nekdanjih varčevalcev Ljubljanske banke, in pa tudi prometno nesrečo nekdanje slovenske veleposlanice v BIH Nataše Vodušek.

Je denar varčevalcev LB porabil Milošević?

Žbogar je na vprašanje o denarju nekdanjih varčevalcev Ljubljanske banke (LB) povedal, da je ves denar varčevalcev LB iz republik nekdanje Jugoslavije, končal v jugoslovanski narodni banki v Beogradu. “Kot človek resnično lahko razumem ljudi, ki so na bančni račun LB položili vse svoje prihranke. Toda ta denar nikakor ni bil s tovornjaki prepeljan v Slovenijo, kot je tudi mogoče slišati v BiH. Veliko bližje resnici je, če rečemo, da je ta denar porabil režim Slobodana Miloševića v tragični vojni v BiH v drugih delih nekdanje Jugoslavije,“ je povedal Žbogar.

Žbogar je opozoril tudi na lansko sodbo Evropskega sodišča za človekove pravice v primeru Ljubljanske banke Zagreb. “Sodba je potrdila teritorialni princip pri vprašanju odgovornosti za bančne depozite. Rešitev za varčevalce iz BiH je torej potrebno najprej iskati v Sarajevu, potem pa sporazumno med državami naslednicami,“ je dejal Žbogar v intervjuju.

(Foto: Dare Čekeliš)

Žbogar se je problematike nekdanjih varčevalcev LB dotaknil tudi v pogovoru za tiskovno agencijo Federacije BiH Fena. Spomnil je, da je tudi slovenski predsednik Danilo Türk oktobra v Sarajevu ponovil slovensko načelno stališče, da je potrebno vprašanje jamstev za devizne vloge reševati v okviru nasledstva med državami naslednicami nekdanje SFRJ. Neposredno odgovornost za izplačilo deviznih vlog morajo prevzeti države, v katerih so te banke danes.

"Ni korektno, da nekateri poskušajo preslepiti male varčevalce, ki so v tej banki pustili za njih znatne prihranke, s kazanjem prsta na Slovenijo. Njihovega denarja ni v Sloveniji. Ljubljanska banka v Sarajevu je bila leta 1993 dejansko nacionalizirana, pred nekaj leti likvidirana, premoženje pa prodano. Niti stara Ljubljanska banka niti država Slovenija na ta ravnanja nista mogli vplivati," je poudaril Žbogar.

V pogovoru za Feno se je sicer posvetil predvsem vzpodbujanju sodelovanja med državama, ki bi ga bilo dobro še nadgraditi. Izpostavil je, da je BiH za slovenske vlagatelje zanimiva država in da so ti v povojnem obdobju omogočili odprtje več kot 10.000 novih delovnih mest v BiH.

V prvi vrsti pa je potrdil slovensko pripravljenost, da ostane "trden partner in zaveznik BiH na njeni poti v EU". "Podporo Slovenije imate zagotovljeno, vendar pa morate zdaj, po podpisu Sporazuma o stabilizaciji in sodelovanju z EU, najprej vi sami z jasno in praktično opredelitvijo za reforme dokazati, da je članstvo v EU resnično vaš cilj. Že večkrat sem poudaril, da je EU tisti element vizije prihodnosti, ki je skupen vsem narodom in političnim opcijam v BiH," je dejal Žbogar.

Hkrati se je sicer tudi kritično izrazil do političnega položaja v državi. "Nesoglasja med entitetami oziroma pomanjkanje sposobnosti za oblikovanje skupne vizije prihodnosti in za zagotovitev dovolj močne in funkcionalne države je brez dvoma ovira večjemu in boljšemu gospodarskemu sodelovanju," je med drugim za Feno še dejal slovenski zunanji minister.