Javni uslužbenci bodo stavkali, Cipras se je znašel 'na minskem polju'

Potem ko so na maratonskem vrhu Evropske unije dosegli dogovor z Grčijo, se je težišče dogajanja preselilo v Atene.

Tam se premier Aleksis Cipras sooča s težavami, ker dogovor vsebuje ukrepe, za katere je ljudem obljubljal, da jih ne bo, proti njim pa so se odločili tudi na referendumu, ki jim ga je ponudil kot višek demokratične izbire. Cipras, ki je po koncu pogajanj dejal, da boljšega dogovora ni mogel doseči, se je tako zdaj znašel pred težko nalogo. "Vlada se giblje na političnem minskem polju," je danes zapisal grški časnik To Ethnos.

Del poslancev Sirize pri takšnem varčevalnem paketu - evropski partnerji sicer poudarjajo, da gre bolj kot za varčevalni za reformni program - ne želi sodelovati, lahko pa Cipras računa na podporo opozicijskih strank, ki so zagotovile, da bodo ukrepe podprle. Čeprav ima Cipras večino za sprejem ukrepov praktično zagotovljeno, pa lahko razvoj dogodkov negativno vpliva na vlado. Kot poroča nemška tiskovna agencija dpa, ne gre izključiti niti delitve Sirize. Mediji denimo že ugibajo, da bi se lahko levo krilo Sirize odcepilo in ustanovilo Stranko drahme.

Cipras bo tako šele na glasovanju, ki je predvideno jutri pozno zvečer, videl, koliko je odpadnikov v njegovi stranki. Na zadnjem glasovanju, ko so mu poslanci potrdili mandat za pogajanja na vrhu območja evra, se je 32 od 149 poslancev Sirize tako ali drugače oddaljilo od vlade. Nekateri so glasovali proti, nekateri so se glasovanja vzdržali, nekateri pa so premierju potrdili mandat, a so ob tem jasno povedali, da so to storili v nasprotju z lastnimi prepričanji. Takšnih poslancev naj bi bilo v sredo še več, saj so tokrat na mizi konkretni ukrepi, ki bodo vplivali na življenje navadnih državljanov.

Grški javni uslužbenci medtem načrtujejo, da bodo zaradi predvidenega novega zategovanja pasu - obeta se jim, da bodo ostali brez nekaj dodatkov, napredovanja pa bodo zamrznjena ali počasnejša - jutri stavkali, v Atenah so zaradi ukrepov že potekali protesti.

Sprejet dogovor sicer Grčiji ponuja 86 milijard evrov, morajo pa nov reševalni paket potrditi tudi v nekaterih članicah evroobmočja, med njimi v Nemčiji, kjer je razpoloženje proti novi pomoči na višku.

Grške banke medtem še naprej ostajajo zaprte, tako naj bi ostalo do srede. Grki lahko na bankomatih še naprej dvignejo 60 evrov, nakazila v tujino pa so možna le z dovoljenjem centralne banke in finančnega ministrstva.

Od kod denar za začasno financiranje?

Predsednik evroskupine Jeroen Dijsselbloem je danes ocenil, da je iskanje možnosti za premostitveno financiranje Grčije v višini 12 milijard evrov težavno. "Preučujemo vse instrumente in sklade, ki jih lahko uporabimo, in vsi kažejo slabosti, neizvedljivost ali pravne omejitve," je dejal ob prihodu na srečanje finančnih ministrov EU v Bruslju.

Voditelji območja evra so v ponedeljek dosegli dogovor o pripravljenosti na začetek pogajanj o novem programu pomoči za Grčijo, težkem od 82 do 86 milijard evrov. Ker bo ta denar v najboljšem primeru na voljo šele sredi avgusta, morajo čim prej rešiti vprašanje premostitvenega financiranja Grčije, saj Atene že pred dogovorom o novi pomoči nujno potrebujejo denar. Do ponedeljka potrebujejo približno sedem milijard evrov, do sredine avgusta pa še dodatnih pet milijard evrov.

Avstrijska tiskovna agencija APA poroča, da finančni ministri EU tudi po srečanju tehničnih strokovnjakov glede vprašanja premostitvenega financiranja Grčije tavajo v temi. Finski finančni minister Alexander Stubb je pojasnil, da obstaja do šest možnosti za premostitveno financiranje in da ne gre podcenjevati evropskih pravnikov, ki iščejo rešitve.

Med možnostmi za črpanje denarja za premostitveno pomoč so v minulih dneh med drugim omenjali mehanizem za finančno stabilnost EFSM v sklopu proračuna EU, dobičke iz grških obveznic v lasti ECB ali dvostranska posojila.

Vprašanje se vrti predvsem okoli tega, ali bi pri premostitveni pomoči sodelovale tudi članice EU, ki niso prevzele evra. Britanski finančni minister George Osborne je po poročanju dpa denimo že dejal, da Velika Britanija ni del območja evra in zato pri reševanju Grčije ni pripravljena sodelovati.

IMF: Grčija bi potrebovala 30-letni moratorij na evropski dolg

Medtem pa študija IMF, ki jo je videla tiskovna agencija Reuters, kaže, da bi morale evrske partnerice Grčiji zaradi opustošenja gospodarstva in bank v zadnjih dveh tednih dolžniško breme razbremeniti precej bolj, kot so to predvidele doslej. IMF je posodobljeno analizo vzdržnosti grškega dolga predstavnikom članic območja evra poslal pozno v ponedeljek, več ur po sprejetem dogovoru.

"Dramatično poslabšanje vzdržnosti dolga kaže na potrebo po lajšanju dolžniškega bremena v precej večji meri, kot so razmišljali doslej in kar je predlagal mehanizem za stabilnost evra ESM," so zapisali strokovnjaki IMF. Ocenili so, da bi morale evropske države Grčiji odobriti 30-letni moratorij na odplačevanje celotnega evropskega dolga, vključno z novimi posojili, in dramatično podaljšati dospelost dolga. Če tega ne želijo, bi morale pristati na posebne letne fiskalne transferje v grški proračun ali sprejeti globok in takojšen odpis posojil Grčiji, razkriva poročilo.

V IMF so ugotovili, da sta zaprtje grških bank in uvedba nadzora kapitalskih tokov zelo obremenila grški bančni sistem in gospodarstvo ter dodatno oslabila vzdržnost grškega dolga.

Grčija ima trenutno približno 320 milijard evrov dolga, najnovejša študija IMF pa kaže, da bo v naslednjih dveh letih dosegel vrh s približno 200 odstotki bruto domačega proizvoda (BDP), potem ko so ta delež v prejšnji analizi pred dvema tednoma ocenjevali na 177 odstotkov BDP. Do leta 2022 se bo znižal le na okoli 170 odstotkov BDP, kar je več od prejšnje ocene, ki je bila pri 142 odstotkih BDP.