'Janukovič čisti po Stalinovo'

Poljska se pri predsedovanju srečuje s kar nekaj pomembnimi temami, med katere spadajo negotove gospodarske razmere, varnostna politika povezana z dogajanjem v severni Afriki in vzpostavljanje partnerskih povezav z državami na evropskem vzhodu, kar se močno povezuje tudi z zagotavljanjem  energijske varnosti na evropskem kontinentu.

Razpravljalci iz vrst največje politične skupine v evropskem parlamentu so veliko pozornosti namenili sosedski politiki Evropske unije, ki sicer spada med prioritete poljskega predsedstva.

Vodja poljske delegacije v EPP, poslanec Jacek Saryusz-Wolski, je poudaril, da je ta politika še kako pomembna za prihodnost Evropske unije. ''Gre za mešanico notranje in zunanje politike, njen neuspeh pa bi zmanjšal naše upe, da postane EU globalni akter.'' Wolski je prepričan, ''da moramo plavati skupaj z vzhodnimi sosedami ali pa bomo potonili vsak zase".

Janukovičevo obračunavanje

Pri t. i. vzhodnem partnerstvu, katerega cilj je krepitev odnosov sedemindvajseterice s šestimi državami na območju nekdanje Sovjetske zveze, je trenutno na agendi glavna Ukrajina. ''Vodja EPP stranke in vodstvo so v zaporu,'' je opozoril nemški evroposlanec Elmar Brok, član parlamentarne Komisije za zunanje zadeve (Juliji Timošenko sodijo zaradi pogodbe o dobavi ruskega zemeljskega plina, ki jo je kot tedanja ukrajinska premierka leta 2009 podpisala z Moskvo. S podpisom pogodbe, ki naj bi po trditvah tožilstva davkoplačevalce stala več sto milijonov ameriških dolarjev, naj bi namreč zlorabila svoja pooblastila).

Brok je prepričan, da Evropa zaradi lastnih vrednot in predvsem zavezanosti pravu ne sme nadaljevati partnerskega sodelovanja z Ukrajino oziroma podpisati sporazuma o prosti trgovini. Poljska si želi, da bi do podpisa prišlo že na konferenci o vzhodnem partnerstvu v Varšavi konec meseca. Ostro nemško stališče je dopolnil tudi nemški poslanec Michael Gahler, ki je opozoril na preživete pristope sedanjega predsednika Viktorja Janukoviča, ''ki naj bi čistil po Stalinovo''. Po njegovem mnenju gre za montirani sodni proces, pri katerem so sodniki podkupljeni s strani ukrajinskih oligarhov.  Ukrajini je Poljska sicer precej bolj naklonjena, saj jo s to državo vežejo precej tesnejše, zgodovinske vezi. Poljski zunanji minister Radoslaw Sikorski je ob tem opozoril, da bi po tem principu morali nehati sodelovati tudi z Rusi, dokler ti ne izpustijo na prostost nekdanjega naftnega tajkuna Mihaila Kodorkovskega.

Neuradno smo sicer izvedeli, da naj bi do podpisa sporazuma vendarle prišlo, a dogodek naj bi bil organiziran na precej nižji politični ravni. Nemčija, ki ima v Ukrajini lastne politične interese, se sicer ne boji, da bi se v primeru evropske zavrnitve Ukrajina trgovinsko povezala z Rusijo.

Buzek izpostavil nova varnostna tveganja

Med govorci se je znašel tudi predsednik Evropskega parlamenta Jerzy Buzek, ki je največ časa posvetil vprašanju zagotavljanja varnosti. ''Zadnja leta smo trdo delali, da bi bili Evropejci varni,'' je povedal, ob tem pa dodal, da so se varnostne grožnje precej spremenile. Spomnil je na deseto obletnico terorističnih napadov v ZDA pa tudi na napade v Španiji in v Veliki Britaniji. ''Nato ne more skrbeti za varnost, ko se človek z bombo v nahrbtniku razstreli na ulici.''

Po njegovem mnenju je zato ključno, da se Evropa usmeri navzven, da ima učinkovito in dobro organizirano skupno varnostno politiko, orientirano na našo soseščino, tudi jug. ''Na zahodu smo bili učinkoviti, sedaj moramo biti tudi drugje, v severni Afriki, ki je upanje za vse nas. Vidimo, da tukaj ni govora o terorizmu, ampak za golo željo po svobodi, po demokratičnih svoboščinah. Ljudje želijo imeti to, kar imamo mi,'' je dejal. Izpostavil je, da je v devetdesetih letih EU stala ob strani Poljski, na enak način mora EU stati ob strani danes svojim vzhodnim in južnim sosedam.

Ostali govorci so se ob tem strinjali, da so nas spremembe v severni Afriki, predvsem Libiji, presenetile. Tudi zato, ker se je Evropa doslej obnašala dvolično. ''Na vzhodu smo se zavzemali za širjenje človekovih pravic in demokratičnih vrednot, na jugu pa nas je najbolj zanimala stabilnost. Libija z Gadafijem na čelu je vzorčni primer, da stabilnost, ki ne temelji na demokratičnih temeljih, ne more obstati.'' Saryusz-Wolski je ob tem dejal, da moramo najti konsistentno in koherentno politiko.

Evropa na poti do skupne energetske politike

Energijska politika je bila druga pomembnejša tema na srečanju. ''Zelo je pomembno, da imamo skupno energetsko politiko,'' je v nagovoru povedal evropski minister za energijo Günther Oettinger. Izpostavil je, da potrebujemo strateško načrtovanje na evropski ravni, kot glavni izziv pa pripravljenost na sodelovanje s kavkaškimi državami in severno Afriko, za katero prav tako potrebujemo energetsko partnerstvo. Doslej je bilo med državami, ki so imele vsaka svojo energetsko politiko, veliko soliranja. Italija je imela na primer svoje interesno območje v Libiji, Francija v Alžiriji. ''Skupna energetska politika je bila nekoč utopija,'' je dejal član odbora za zunanje zadeve Tunne Kelam, ki je prepričan, da si morata biti skupni notranji trg in skupna zunanja politika na področju energije komplementarna.

Doslej je bil izvirni greh, da se države med seboj niso posvetovale. Med posameznimi državami je bilo tako podpisanih 30 različnih sporazumov o trgovini z nafto in kar 50 sporazumov o trgovini s plinom. Na podlagi tega je prišlo do izgradnje Severnega toka, ki je seveda potreben, a je šlo pri njem predvsem za projekt Rusije in Nemčije (prvi plin so v družbi ruskega premierja Vladimirja Putina in nekdanjega nemškega kanclerja Gerharda Schröderja spustili v cevi pred nekaj dnevi). V zadnjih petih letih je sicer na tem področju viden opazen napredek.

Bolgarski minister za zunanje zadeve Nickolay Mladenov je ob tem navedel prioritete, ki jih bo morala Evropa upoštevati pri snovanju skupne energijske politike. Prva se nanaša na varnost dobave oziroma trga, to pa se lahko po njegovem mnenju zagotovi z najmanj dvema potema in dvema različnima dobaviteljema. Druga so integracija energijskih omrežij, povečanje kapacitet za rezerve in njihova vzdržnost. Ob tem je opozoril na leto 2008, ko je bila zaradi rusko-ukrajinskega spora najbolj prizadeta prav Bolgarija.

Razpravljalci so se strinjali, da je tukaj ključni projekt plinovod Nabucco, obenem pa so opozorili na dejstvo, da je treba najti rešitev tudi za jedrsko energijo, ki v Evropi še vedno predstavlja 30 odstotkov vse proizvedene energije.