Tujina

FOTO in VIDEO: Dan po referendumu v Kataloniji protestniki s prelepljenimi usti sporočajo: Demokracija je bila utišana

Barcelona, 02. 10. 2017 06.07 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 11 min

Po 'črni' katalonski nedelji, ki jo je zaznamovalo predvsem policijsko nasilje, so oblasti začele ocenjevati škodo - poškodovanih je bilo okoli 900 ljudi in 26 šol. V Madridu medtem še zmeraj vztrajajo, da je bil referendum nezakonit, kot odziv na dogajanje na voliščih pa se je v središču Barcelone zbralo okoli 10.000 protestnikov.

Več videovsebin
  • Iz 24UR ZVEČER: Katalonija slavi, Madrid referenduma ne priznava
    01:32
    Iz 24UR ZVEČER: Katalonija slavi, Madrid referenduma ne priznava
  • Iz 24UR ZVEČER: V Barceloni še vedno napeto
    04:33
    Iz 24UR ZVEČER: V Barceloni še vedno napeto
  • Iz 24UR ZVEČER: Kako naprej?
    09:09
    Iz 24UR ZVEČER: Kako naprej?
  • Iz 24UR: V Kataloniji sledi splošna stavka
    01:36
    Iz 24UR: V Kataloniji sledi splošna stavka
  • Iz 24UR: Katalonci besni zaradi neizprosnega odziva Madrida
    02:13
    Iz 24UR: Katalonci besni zaradi neizprosnega odziva Madrida
  • Iz 24UR: Katalonci na shodih sporočajo: Demokracije se ne da utišati na silo
    01:17
    Iz 24UR: Katalonci na shodih sporočajo: Demokracije se ne da utišati na silo
  • Iz 24UR: Odzivi na katalonski referendum
    01:10
    Iz 24UR: Odzivi na katalonski referendum
  • Iz 24UR: 90 odstotkov volivcev glasovalo za samostojnost Katalonije
    02:58
    Iz 24UR: 90 odstotkov volivcev glasovalo za samostojnost Katalonije
  • Iz SVETA: Dan po referendumu v znamenju spontanih protestov
    01:42
    Iz SVETA: Dan po referendumu v znamenju spontanih protestov
  • Iz SVETA: Katalonci slavili dan, ko so si izglasovali neodvisnost
    02:43
    Iz SVETA: Katalonci slavili dan, ko so si izglasovali neodvisnost
  • Dan po referendumu se je v Barceloni zbralo okoli 10.000 protestnikov
    00:47
    Dan po referendumu se je v Barceloni zbralo okoli 10.000 protestnikov

90 odstotkov udeležencev katalonskega referenduma je glasovalo za neodvisnost, pravijo katalonske oblasti, udeležba pa je bila 42,3-odstotna. V Barceloni pravijo, da so si s tem začeli tlakovati pot do samostojne države, v Madridu pa vztrajajo, da je bil referendum nezakonit.

 Premier Mariano Rajoy je sklical koalicijo, da se dogovorijo o naslednjih korakih. Vodja stranke Ciudadanos Albert Rivera je Rajoyja ob tem že pozval, da aktivira 155. člen ustave, ki bi Kataloniji preprečil, da razglasi neodvisnost. Dejal je še, da je treba preprečiti enostransko razglasitev neodvisnosti.

Katalonci: Zaslužimo si državo

Tiskovni predstavnik katalonskih oblasti Jord Turull je sicer v nedeljo zvečer na novinarski konferenci v Barceloni dejal, da bo morala španska vlada zaradi nasilja policije med referendumom odgovarjati pred mednarodnimi sodišči. Špansko vlado je označil za "sramoto Evrope".

V policijskem nasilju je bilo poškodovanih najmanj 900 ljudi.
V policijskem nasilju je bilo poškodovanih najmanj 900 ljudi. FOTO: AP

Voditelj katalonske regionalne vlade Carles Puigdemont pa je poudaril, da so si Katalonci z referendumom zaslužili, da se jih v Evropi sliši. Po njegovem si EU ne more privoščiti, da si zatisne oči pred nasiljem, Katalonci pa da so si zaslužili pravico do samostojne države. "Katalonci smo si zaslužili, da nas poslušajo, spoštujejo in priznajo," pravi.

V ponedeljek je Puigdemont nato sklical nujno zasedanje svoje vladne ekipe. Kot je novinarjem dejal po sestanku, je v sporu med Madridom in Barcelono nujno potrebna mediacija. "To pomeni, da mora biti prisotna tretja stran, ki mora biti mednarodna, da bi dosegli učinkovitost," je dejal.

V odgovoru na novinarsko vprašanje je dodal, da zaenkrat ni še nikakršnih indicev, da bi Evropska unija želela prevzeti to vlogo.

Katalonski premier Carles Puigdemont je pozval k mednarodnemu posredovanju v krizi, v kateri si nasproti stojita njegova separatistična vlada in osrednja španska vlada. Zahteval je tudi, da Madrid umakne svoje policijske enote.
Od Madrida je prav tako zahteval, da "zaradi teh represivnih dejanj umakne vse svoje policijske sile", ki jih je prav z namenom preprečitve glasovanja v Katalonijo napotila osrednja vlada.

Puigdemont je v nedeljo zatrdil, da so prebivalci te španske regije z referendumom pridobili pravico do neodvisne države, ki bo republika. V ponedeljek je nato ponovil, da so rezultati glasovanja zavezujoči, o morebitni razglasitvi neodvisnosti pa bo sedaj odločil katalonski regionalni parlament.

Madrid: Referenduma ni bilo

 Španske oblasti medtem zagotavljajo, da policijsko nasilje ob glasovanju ni ušlo izpod nadzora. Rajoy pa je sporočil, da v Kataloniji sploh ni bilo referenduma. "S tem, ko smo ga preprečili, smo ubranili pravno državo," je dejal.

Rajoy je v prvem odzivu na dogajanje v Kataloniji dejal, da so katalonske oblasti že mesece vedele, da je referendum o samostojnosti nezakonit in da ga v Madridu ne bodo dopustili, a so vseeno vztrajale ter "napadle pravno državo in demokratični model".

V ponedeljek so tako potekali sestanki in pogovori vseh političnih strank v španskem parlamentu, na katerih so razpravljali, kako naprej. Dejal je, da je človek dialoga in da ne bo zapiral vrat, vendar "vedno v okviru zakonov in demokracije". Rajoy je v izjavi tudi pohvalil delovanje varnostnih sil, češ da so "naredile, kar so morale narediti".

Španski pravosodni minister Rafael Catala pa je v pogovoru za špansko televizijo dejal, da bo vlada v Madridu naredila vse, kar ji omogoča zakon, da bo preprečila katalonski vladi razglasitev neodvisnosti pokrajine.

Referendum zaznamovalo predvsem nasilje

Španske oblasti, ki so želele preprečiti glasovanje, so v nedeljo v Katalonijo poslale policijo, da bi ta zaplenila volilni material in ljudem preprečila glasovanje. Po podatkih katalonskih oblasti je bilo v izgredih med pripadniki varnostnih sil in ljudmi, ki so želeli oddati svoj glas na referendumu o samostojnosti Katalonije, poškodovanih le nekaj manj kot 900 ljudi, štirje se zdravijo v bolnišnici.

Oblasti pa so tudi začele ocenjevati škodo, ki je nastala zaradi nasilja. Poškodovanih je vsaj 26 šolskih stavb, ki so služile kot volišča.

V ponedeljek na ulicah mirni protesti

V Barceloni je bilo v ponedeljek razpoloženje dokaj mirno. Okrog 10.000 ljudi - predvsem študentov - se je čez dan sicer zbralo v središču Barcelone in mirno protestiralo. Kot so pojasnili novinarju 24UR Juretu Tepini, so se zbrali zaradi policijskega nasilja in brutalnosti, protest pa je bil uvod v torkovo vsesplošno stavko.

Nasilje ne sme biti sredstvo, a referendum je nezakonit

Nasilje nikdar ne sme biti sredstvo v politiki, so poudarili v Evropski komisiji v odzivu na dogajanje ob referendumu. "Vse ključne igralce pozivamo k hitremu premiku od konfrontacije k dialogu, čas je za enotnost in stabilnost, ne za delitve in fragmentacijo," je izpostavil glavni govorec komisije Margaritis Schinas.

Ob tem je izrazil zaupanje, da bo španski premier Mariano Rajoy vodil ta proces ob popolnem spoštovanju španske ustave in človekovih pravic.

V komisiji so tudi ponovili svoje stališče, da je nedeljski referendum po španski ustavi nezakonit in da je to notranja zadeva Španije, ki jo je treba reševati v skladu s špansko ustavo. V primeru zakonitega referenduma, na katerem bi se Katalonci izrekli za neodvisnost, pa bi to pomenilo, da Katalonija ostaja zunaj EU.

Velika večina katalonskih volivcev se je v nedeljo izrekla za neodvisnost Katalonije. Volilna udeležba je bila okoli 42-odstotna.
Velika večina katalonskih volivcev se je v nedeljo izrekla za neodvisnost Katalonije. Volilna udeležba je bila okoli 42-odstotna. FOTO: AP

Kljub številnim vprašanjem in pozivom k pojasnilom stališč je komisija vztrajala v okvirih omenjenih sporočil.

Eno od vprašanj, na katero v Bruslju ni bilo mogoče dobiti jasnega odgovora, je, zakaj komisija jasno in izrecno ne obsodi nasilja španskih policistov nad Katalonci.

Prav tako v komisiji niso pojasnili, zakaj se niso odzvali prej. Zavrnili so kritike, da so se odzvali pozno, in dejali, da se odzovejo, ko menijo, da je primeren čas za to.

O možnosti posredovanja komisije med Madridom in Katalonijo v Bruslju v ponedeljek niso želeli ugibati.

Na komisijo sicer dežujejo tudi kritike, da ne okleva s pridigo Poljski, medtem ko v primeru spornih potez španske vlade molči, ker ščiti Rajoya, ki je član najvplivnejše evropske politične družine, desnosredinske Evropske ljudske stranke (EPP), kamor sodi tudi predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker.

Iz Evropskega parlamenta je slišati tudi pozive k sprožitvi 7. člena pogodbe proti Španiji. Ta člen v skrajnem primeru predvideva odvzem glasovalnih pravic za kršiteljico temeljnih evropskih načel, kot je vladavina prava.

V komisiji so primerjave s Poljsko označili kot neprimerne, na vprašanja v povezavi s sprožitvijo 7. člena zaradi nasilja španske policije nad Katalonci pa ni bilo jasnih odgovorov.

Katalonski referendum sproža tudi primerjave s Kosovom. Na vprašanje, v čem je razlika med Kosovom in Katalonijo, ki ju v Bruslju obravnavajo različno, v komisiji odgovarjajo, da je Španija članica unije, Srbija pa ni.

Potem ko je bilo to isto vprašanje zastavljeno večkrat, so še dodali, da je bila neodvisnost Kosova obravnavana v sklopu mednarodnega procesa, ki je vključeval ZN, in da je šlo za zelo specifičen kontekst.

Kot odziv na dogajanje na voliščih se je v središču Barcelone zbralo okoli 10.000 protestnikov, ki so s prelepljenimi usti sporočali, da je bila demokracija utišana.
Kot odziv na dogajanje na voliščih se je v središču Barcelone zbralo okoli 10.000 protestnikov, ki so s prelepljenimi usti sporočali, da je bila demokracija utišana. FOTO: AP

Iz sveta vedno več odzivov na katalonski referendum

Čeprav so bili evropski voditelji sprva v odzivih precej skopi, pa iz sveta sedaj prihaja vedno več izrazov zaskrbljenosti in pozivov k dialogu.

Nemčija je v odzivu v ponedeljek pozvala k ohranitvi miru. Nemški zunanji minister Sigmar Gabriel je špansko vlado v Madridu in regionalno katalonsko vlado v Barceloni pozval k čimprejšnjim pogovorom, prek katerih bi dosegli trajno rešitev in premagali notranje delitve.

V Pragi je tiskovni predstavnik češkega predsednika Miloša Zemana, Jiri Ovčaček ocenil, da nasilje v Kataloniji pomeni konec evropskih sanj. Nekdanji češki predsednik Vaclav Klaus je ravnanje španske policije na dan referenduma ocenil kot nesprejemljivo ter Evropsko komisijo pozval, naj obsodi nasilje.

Zaskrbljenost nad dogajanjem v Kataloniji je izrazil tudi italijanski predsednik Sergio Mattarella, ki je dejal, da se je ponovno pokazalo, da se mirna rešitev oddaljuje, če pride do izgredov in skrajnih stališč. "V takšnih primerih je težko zavzeti stališča, ki zahtevajo dialog in pozitivno rešitev," je še dejal.

V Varšavi je poljsko zunanje ministrstvo izrazilo upanje, da se bodo razmere v Kataloniji kmalu stabilizirale, odnosi med Barcelono in Madridom pa vzpostavljeni na temelju španske ustave, dialoga in kompromisov.

 Srbija je v odzivu podprla Madrid. Kot je dejala srbska premierka Ana Brnabić, Srbija spoštuje ozemeljsko celovitost in suverenost Španije. Med srbskimi poslanci je neposredno katalonski referendum podprla le manjša stranka, Liga vojvodinskih socialdemokratov. "Temeljna demokratična pravica je, da so Katalonci na voliščih izrazili svojo voljo," je dejal predsednik stranke Nenad Čanak.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je v telefonskem pogovoru s španskim premierjem Marianom Rajoyojem v ponedeljek podprl "ustavno enotnost" Španije. Kot so sporočili iz predsednikovega urada, je Macron med pogovorom še dejal, da je Rajoy njegov edini sogovornik. Macron in Rajoy sta govorila tudi o Macronovem ambicioznem načrtu reform EU, za uspeh katerih je pomembno tudi francosko-špansko sodelovanje. V sporočilu za javnost iz predsednikovega urada nedeljsko nasilje v Kataloniji ni omenjeno.

'Referendum je notranja zadeva Španije'

Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je v odzivu dejal, da je katalonski referendum notranja zadeva Španije. Ni se želel odzvati na ravnanje španske policije na dan referenduma, dejal je le, da je za Moskvo neprimerno, če kdo komentira metode dela ruskih varnostnih sil.

Tudi madžarski premier Viktor Orban je dejal, da je to notranja zadeva Španije, podobno meni britanski finančni minister Philip Hammond, ki je še poudaril, da je ključno, da se ohrani vladavina prava.

Vodja britanskih opozicijskih laburistov Jermey Corbyn pa je dejal, da je bil pretresen ob nasilju španske policije nad Katalonci. Premierko Thereso May je pozval, naj pozove španskega premierja Mariana Rajoyja h končanju nasilja in mirni rešitvi ustavne krize.

Da morata Madrid in Barcelona znižati napetosti in začeti dialog, je prepričan vodja nemških socialdemokratov Martin Schulz.

Podobno meni vodja nemških Zelenih Cem Özdemir, ki ocenjuje, da bo policijsko ukrepanje proti ljudem, ki so želeli voliti, le še okrepilo politične probleme. Po njegovem prepričanju bi Rajoyjeva pobuda za dialog olajšala razmere.

Vodji socialistov in liberalcev v Evropskem parlamentu Gianni Pittella in Guy Verhofstadt pa sta pozvala k politični rešitvi. "Žalosten dan za Evropo, rešitev je lahko samo politična, ne policijska," je sporočil Pittella. Verhofstadt pa je dejal, da se ne želi vmešavati v španske notranje zadeve, a obsoja nasilje. Po njegovem je prava pot rešitev, dosežena s pogajanji, v katerih bo sodelovala tudi opozicija v katalonskem parlamentu.

Za Katalonijo odziv Bruslja razjeda verodostojnost in ugled EU

Katalonci so razočarani, užaloščeni in razburjeni zaradi mlačnega odziva Evropske komisije na nasilje ob referendumu, ki po njihovem mnenju razjeda verodostojnost in ugled EU, je v Bruslju poudaril predstavnik katalonske vlade pri EU Amadeu Altafaj, sicer bivši tiskovni predstavnik Evropske komisije.

"Razočarani smo," se je odzval Altafaj na izjavo komisije, ki ji očita, da je preveč splošna in da v njej ni niti besede o 893 ranjenih Kataloncih, ki so državljani EU. Katalonci so zato po njegovih besedah "užaloščeni in razburjeni".

Komisija je sporočila, da "nasilje nikdar ne sme biti sredstvo v politiki", pozvala vse ključne igralce k hitremu premiku od konfrontacije k dialogu ter opozorila, da je zdaj čas za enotnost in stabilnost, ne za delitve in fragmentacijo.

Takšen odziv iz Bruslja v Kataloniji, ki je bila vselej zelo proevropska, razjeda verodostojnost in ugled EU, je opozoril katalonski predstavnik pri EU. "Nevtralnost ni več nevtralna," je ponazoril problem pasivne drže komisije.

Altafaj, ki je bil pred leti tiskovni predstavnik tedanjega evropskega komisarja Ollija Rehna in tako delovanje komisije pozna od znotraj, kot glavni razlog za mlačen odziv komisije navaja dejstvo, da komisija ni tako močna, kot trdi, da je.

Komisija je močna, ko jo članice podpirajo. EU je in bo vselej ostala "zasebni klub članic", tako da je eno ključnih načel delovanja solidarnost med članicami, še zlasti med velikimi, in med štirimi največjimi je tudi Španija, je pojasnil.

Med razlogi za pasivnost Bruslja predstavnik katalonske vlade pri EU navaja tudi finančno stabilnost Španije, ki je nedavno potrebovala finančno pomoč, saj je finančna stabilnost po njegovih besedah vselej tesno povezana s politično.

Pomembna pa je tudi politična solidarnost najvplivnejše evropske politične družine, desnosredinske Evropske ljudske stranke (EPP), saj je španski premier Mariano Rajoy eden njenih redkih članov, ki je preživel finančno krizo, je še ocenil Altafaj.

Izjema tudi slovenski premier Miro Cerar

Čeprav se je EU na sploh odzvala z distanco in previdno, pa je bilo nekaj izjem, med katerimi je katalonski predstavnik v Bruslju izpostavil belgijskega in slovenskega premierja Charlesa Michela in Mira Cerarja.

Predstavnik katalonske vlade pri EU je sicer v Bruslju v pogovoru s skupino bruseljskih dopisnikov še ponovil poziv predsednika katalonske regionalne vlade Carlesa Puigdemonta k mednarodnemu posredovanju.

Izpostavil je, da si Katalonci v tej vlogi najbolj želijo EU. Posredovala bi lahko Evropska komisija, meni Altafaj in poudarja: "Pogrešamo politično komisijo, ki trdi, da je njena vloga majhna pri majhnih rečeh in velika pri velikih. To je velika stvar."

O možnosti, da bi Rajoy pristal na posredovanje tretje strani, Altafaj pravi, da nima velikih pričakovanj, saj bi bila ta poteza zanj in njegovo stranko razumljena kot poraz, saj demokracija v Španiji še ni zrela in v politiki še ni pravega pogajalskega duha.

Katalonski predstavnik ni želel govoriti o podrobnostih glede možnega mednarodnega posredovanja. Poudaril je, da je prva zahteva Kataloncev ustavitev nasilja in umik španskih varnostnih sil ter da bodo ostali zvesti volji ljudi, izraženi na referendumu.

Poudaril je tudi, da je treba najprej spraviti obe strani za skupno mizo in sprejeti ukrepe, ki bi obnovili močno spodkopano zaupanje, pri čemer je izpostavil osemnajst jalovih katalonskih poskusov dialoga od vzpostavitve Puigdemontove vlade.

O katalonskem vprašanju bodo v torek v Strasbourgu predvidoma razpravljali evropski komisarji na rednem tedenskem kolegiju. Mnenja v komisiji so različna, nekateri niso zadovoljni z izjavo komisije, je še povedal Altafaj.

ZN pozivajo Španijo k preiskavi nasilja med glasovanjem

Visoki komisar ZN za človekove pravice Zeid al Husein pa je pozval španske oblasti, naj preiščejo morebitne kršitve v posredovanju policije na nedeljskem glasovanju.

"Zelo me je zmotilo nasilje v Kataloniji v nedeljo. Pozivam španske oblasti, naj zagotovijo temeljito, neodvisno in nepristransko preiskavo vseh nasilnih dejanj," je v izjavi sporočil Husein. Kot je dodal, mora biti odziv policije vedno "sorazmeren in nujen".

Po referendumu v Kataloniji
Po referendumu v Kataloniji FOTO: 24ur.com
  • 8
  • 7
  • 6
  • 5
  • 4
  • 3
  • 2
  • 1

KOMENTARJI (1330)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

ibro2
03. 10. 2017 07.24
-2
vi Štajerci mejo na Trojanah mi Gorenjci pa v šentvidu pol bo pa cmero videl
aki10
03. 10. 2017 11.54
+2
Nightyfly
02. 10. 2017 22.58
+9
Prvi je , kot sem zasledil , jasno in jedrnato bodril Katalonce predsednik Kucan . Naj ga izberejo za mediatorja . Pravi je za ta posel .
ONniON
02. 10. 2017 22.57
+10
želja po ukinitvi gotovinskega poslovanja, plačevanja je tudi oblika novodobnega fašizma, ni demokracije, nihče ne protestira in se buni , važno da rit nastavi
654321123456
02. 10. 2017 22.54
+6
Vse to nasilje me spominja na leto 91, ko so srbi napadli Slovenijo.... Ne pozabimo, glasovanje na referendumu je najvišja in najčistejša oblika DEMOKRACIJE!!!!!!
BUONcaffee
02. 10. 2017 22.56
-2
Nightyfly
02. 10. 2017 22.59
-2
niso Srbi napadli Slovenijo .Jna je bila tudi Slovenska vojska ,ze v Sloveniji .
Nightyfly
02. 10. 2017 22.52
+9
Jutri je gen . strajk ,Madrid pa napoveduje in grozi , da bo uporabil max .polnomocje zakonov . Kaj to pomeni v rsnici bomo videli v naslednjih dneh ,mogoce ze jutri . Viva Cataluña libre y soberana ...cimprej in na miren nacin .
BUONcaffee
02. 10. 2017 22.54
+2
valjhunsinkajtimara
02. 10. 2017 22.54
+14
Živela samoodločba Poljskega in Mađarskega naroda, da noče migrantov!!!
BUONcaffee
02. 10. 2017 22.56
+8
valjhunsinkajtimara
02. 10. 2017 22.58
+4
valjhunsinkajtimara
02. 10. 2017 22.47
+3
Manj EU, več suverenih nacionalnih držav!
Nightyfly
02. 10. 2017 22.54
+5
Zakaj pa ne . Jaz dodajam , vec majhnih drzav , ki ne bi mogle uveljavljati svojega prav z institutom Moci ,izsiljevanja in preglasovanja ,pa se podkupovanja .
Micka223
03. 10. 2017 11.19
Manj suverenih nacionalnih držav, več suverenih in svobodnih ljudi!
Nightyfly
02. 10. 2017 22.47
+6
Che Guevara Amigos 02.10.2017 21:37:04 2 ma ti si frJER ČE BI BLI V DRUGIH DRŽAVAH OB NAŠI OSAMOSTVOJITVI TAKI DREKCI PEKCI KOT SI TI cMERAR in Korl bi dans vsi gladko pisali "CIrilicu"*****************zakaj , ne bi ,ker Srbi niso imeli proti Sloveniji cisto nic ,in vi to veste . Slovenija je imela proste roke . Jugoslavija kot taka ,kot drzava ,je pa imela nekaj casa pomisleke ,toda na koncu je premagal razum . Vsi so vedeli ,da sloveniji ne more nihce prepreciti uresniciti svojo zeljo ,zahtevo .
Nightyfly
02. 10. 2017 22.44
+13
Putin je opozarjal Evropo ob priznanju Kosova in ostale ,da delajo napake ...,ki bodo povzrocile efekt domin . To je sele zacetek . Ue je postalkonglomerat drzav ,ki niti naravno ,niti politicno ,versko ,kulturno in se in se .... ne spadajo skupaj . V taki zdruzbi ne more biti sinergije , ideje , zelje ,potrebe , vizije ne morejo nikakor spraviti na skupni imenovalec , zato prihaja in bo se prislo do neslutenih razhajanj . Ne more iti to tako naprej . Ue bi morala biti se naprej skupnost premogovnikov , zelezarn , borza kmetijstva in podobno ,kjer bi se zainteresirane drzave oskrbovale ali prodajale svoje viske . In potem pocasi naprej graditi in tkati mrezo skupnih interesov . To zdaj je bilo zmetano skupaj zaradi dveh ,treh velikih Evrpoop. drzav , bivsih imperijev ,ki so izgubile cez,orski vpliv , v Evropi pa ostale brez .......in glej ga zlomka , v Evropi je se mnooooogo drzav ,ki jih je treba oskubiti in jim vtakniti njihove financne institute ,banke ,predvsem pa vso avtomobilsko industrijo ,ki je skoraj crknila v Evropi -leta nazaj .V Britaniji je . Nimajo nic vec ......so vprasali Nemce zakaj ?
valjhunsinkajtimara
02. 10. 2017 22.45
+6
Nightyfly
02. 10. 2017 22.48
+6
valjhun ,,,Ue naj se raje zamisli ,zakaj so priznali repub .kosovo , tvorbo ,,ki niti ni drzava . Zivotari od pomoci UE in Amerov .
BUONcaffee
02. 10. 2017 22.49
-1
Nightyfly@ Ha, ha,...si razpoložen za razlago in komentar.
Nightyfly
02. 10. 2017 22.55
+1
Nightyfly
02. 10. 2017 22.56
+1
CAFFEespresso...... ce je clovek posten , je ta volja Kataloncev kot da bi dozivljal odcepitev Slovenije ,
BUONcaffee
02. 10. 2017 22.58
Nightyfly@ Se strinjam z teboj! Enako jaz.
samuray1
02. 10. 2017 22.42
+7
Kdor drugemu jamo koplje sam vanjo pade,zato srčno upam da bo EU kmalu končala v lastni jami.
valjhunsinkajtimara
02. 10. 2017 22.43
+0
Maj EU, več suverenosti nacionalnim državam!
BUONcaffee
02. 10. 2017 22.38
+13
Kohel obrnil hrbet Kataloncem z izjavo, da je Katalonija kršila Špansko ustavo in da referendum ni bil zakonit. Kohel pozablja ali pa ne ve da je Slovenija kršila Jugoslovansko ustavo. V poduk Kohlu, če še ne ve, da pravica o samoodločbi pripada vsakemu narodu in je pripadala tudi Sloveniji in naj pripada tudi Kataloncem. Sedaj Kohel pametuje o pravnem redu in demokraciji. Ah dajte no! Takih politikov kot je on v demokratični družbe ne rabimo.
BPGC
02. 10. 2017 22.40
+6
valjhunsinkajtimara
02. 10. 2017 22.40
+7
BUONcaffee
02. 10. 2017 22.46
+5
Zgleda kot da je Kohel prišel od nekje drugje. In takega politika danes imamo, sramota.
valjhunsinkajtimara
02. 10. 2017 22.35
+10
Treba bo sedaj priznati tudi Baskijo, Republiko Srbsko, Transdnjester, Gorski Karabah, Južno Osetijo in voljo narodov,da se jim ne vsiljuje migrantov.
BPGC
02. 10. 2017 22.30
+6
Slovenski politiki so tiho, namesto da bi ostro obsodili nasilje. Leta 91' so tudi evropski voditelji govorili, da mora Slovenija ostati del Jugoslavije. Ko so JLA vojaki napadali in grozili, so taisti politiki zopet govorili, da je potrebna resitev po mirni poti...sem mislil, da imajo v nasi vladi vec jajc, pa so se pokakali.
valjhunsinkajtimara
02. 10. 2017 22.21
+14
Evropa je priznala Kosovo (država, ki so jo ustanovili in jo vidijo zločinci) naj seeaj prizna še Katalonijo, Baskijo, Pridnjestrsko republiko in voljo Poljskega in Madžarskega naroda, da noče migrantov!
samuray1
02. 10. 2017 22.20
+2
Secesionizem v Kataloniji je doživel totalni fiasko. Zahodnjaki glasno nasprotujejo in sporočajo Kataloncem naslednje; vaš secesionizem je notranja zadeva Španije. Vivir una sola España
Fifi 24
02. 10. 2017 22.27
+1
Saj je bilo pri osamosvajanju Slo isto ! Amerika je do 1992 TRDILA da ne bo NIKOLI priznala samostojne SLO 1991 dala CELO BG dovoljenje za uporabo JNA .....EU pa bi brez Gensherja naredila ISTO pa je morala na silo priznat EU/HR ker je pač Nemčija pritisnila
samuray1
02. 10. 2017 22.36
Memorandum o izstopu SLO iz YU je bil sklenjen že spomladi 1990. Osebno ga je Drnovšek podpisal v BG.
Fifi 24
02. 10. 2017 22.46
Madeni
02. 10. 2017 22.11
+9
KORL NARODNI IZDAJALEC BIL JE GOBEC, RIT IN SAPA Kosovarjev in njihove druge države sedaj pa japek nekaj trobenta..Slovenci so bili proti priznanju KOSOVA so pa za priznanje KATALONIJE..
DAEMONIUM
02. 10. 2017 22.17
+9
Tocno TO, slovenski narod NIKOLI NIKDAR NI BIL ZA PRIZNANJE KOSOVA ampak JE IZDAJALSKA ELITA izigrala naivnost naroda in priznala UGRABLJEN, OKUPIRAN DEL srbskega ozemlja. Z tem pa smo si naredili za vedno zgodovinsko sramoto!
Fifi 24
02. 10. 2017 22.25
+1
DAE....?? Ti pa obvladaš zgodovino ja ofca !!!!!!! ...Slovenci nardili sramoto zakaj ? Ofca!!! Zato ker so prav srbi z obnašanjem1918/ 1919 pomagali izgubiti koroško na plebiscitu 10.10. 1920!? (sem 100% da o tem POJMA nimaš!!) Ali zato ker so 1991 ti isti srbi streljali po slovencih in jih pošiljali past travo v filadelfijo... zdaj ne vem al imaš srbske prednika pa si okužen z mitomanijo...al si pač samo zabit !???
samuray1
02. 10. 2017 22.30
+2
Točno ob 13"05 imate za nalogo priznati kriminalno jazbino "Kosovsko"za državo,je glasila depeša z jasnim ukazom. Bin Clinton in druščina
samuray1
02. 10. 2017 22.34
-2
Ti še manj,kaj majo srbi z Koroško. Tisti ki vedno obsojate druge zaradi svoje klavernosti se mi smilite.
Fifi 24
02. 10. 2017 22.49
+0
Evo še eden internet bojevnik ..ja veš kaj samy kako ti naj razložim če bi neumnost bolela bi bilo pr tebi zelo neprijetno
DAEMONIUM
02. 10. 2017 22.55
+2
"fifi" bluzator zabiti!! zakaj pa mislis da stoji na Bledu spomenik Srbu Mihajlu Pupinu?? Kaj se je dogajalo leta 1918 v Ljubljani na zelezniski postaji ko so predstavniki slovenskega narodnega sveta prosili srbske vojne ujetnike ki so se vracali iz avstrijskega vojnega ujetnistva, da se zoperstavijo Italijanom ki so grozili da bodo prisli ne le do Postojne ampak do Ljubljane, kako so Srbi sprejeli Slovence ki so jih nemci masovno izseljevali v Srbijo. Glede tvojega mnenja da imam srbske korenine te moram razocarati saj sem cistokrvni Slovenec vsekakor pa ce bi jih imel bi bil pononesen nanje. In taksno n3umno vprasanje lahko da le kaksen ortodoksen zaostal desnicar, ker tudi jaz nisem levicar kar vecina ve glede na moje komentarje, vendar so zgodovinska dejstva taksna katerih se ne da spreobracati kot bi danes radi nekateri neizobrazeni desnicarji. Aja, glede plebiscita na koroskem pa bi moral vedeti, da se je Avstroogerska borila proti Srbiji v 1. svetovni vojni in v bistvu zaradi tega razpadla in izgubila svoja ozemlja tako v Italiji s plebiscitom pa ji je grozil se odhod koroske. In normalno da je tedanja Avstrija ki je bila drzava ze 500 let nazaj in je imela poslihtano javno upravo o kateri se tedanji Sloveniji oz novi Jugoslaviji niti sanjalo ni uporabila vse mogoce prijeme in preko taksne teritorijalne organiziranosti zgledne za tedanji cas, z propagando vppivala tudi na Slovence kako slabo bo v Yugi da so se kot edini narod na svetu odlocili, da se kot del naroda odcepijo od matice in se priklucijo tujemu narodu. No kaj taksnega ni zaslediti nikjer v cloveski zgodovini!
jancici
02. 10. 2017 22.03
+5
Zanimivo je, da Milan Brglez, ki ne dovoli referenduma, govori o pravici do referednuma. Tako lahko vsi vidimo, kako lažejo.
BUONcaffee
02. 10. 2017 22.03
+9
Kohel obrnil hrbet Kataloncem z izjavo, da je Katalonija kršila Špansko ustavo in da referendum ni bil zakonit. Ali je sploh primeren za zunanjega ministra?????
BPGC
02. 10. 2017 22.22
+6
BUONcaffee
02. 10. 2017 22.33
+3
Kohel pozablja ali pa ne ve da je Slovenija kršila Jugoslovansko ustavo.
BUONcaffee
02. 10. 2017 21.46
-3
Trump je mogoče twitnil kaj na dogajanje v Španiji?????
BUONcaffee
02. 10. 2017 21.41
+2
Sedaj razumem zakaj je gorela Jugoslavija a EU ni naredila nič.
samuray1
02. 10. 2017 21.55
+9
razumel boš šele takrat ko boš dojel da je EU podtaknila požar v YU.
piljan
02. 10. 2017 22.05
+6
samuray1
02. 10. 2017 21.39
+2
Ja tako je to. V Španiji kreatorji zahodnjaške vladavine prava zlagane demokracije nad šibkejšimi državami nimajo jajc sprožit procesa svojih zločinskih namer. Niti na misel jim ne pride kreacija Villiama Valkerja in novi "RAČAK". Evropski kasapin in mesar Kuschner že zapira svoje mesnice ker so mu že skopnele zaloge človeških organov.