Ivo Josipović, kandidat socialdemokratov, je prejel največ glasov. Toda hrvaška diaspora mu ni namenila podpore. (Foto: Reuters)

V drugem krogu predsedniških volitev na Hrvaškem, ki bo 10. januarja, se bosta pomerila socialdemokrat Ivo Josipović in neodvisni kandidat, zagrebški župan Milan Bandić, kažejo začasni rezultati nedeljskih predsedniških volitev, ki jih je ob polnoči objavila hrvaška volilna komisija.

Potem ko so ugotovili nepravilnosti le na volišču v Kravarskem pri Zagrebu, kjer so zamenjali identiteto volivcev, je komisija danes po 14. uri vendarle odločila, da ne bodo ponovili volitev v omenjenem kraju. Na ta način so izidi, ki so jih objavili danes opoldan, tudi uradni. Predsednik državne volilne komisije Branko Hrvatin je dejal, da izidi s poslednjega neobdelanega volišča ne morejo nikakor vplivati na končne izide. Sporočil pa je tudi, da je začel teči 48-urni rok za možne ugovore predsedniških kandidatov.

Vodstvo socialdemokrata

Da bo Josipović v prvem krogu dobil največ glasov, so napovedovale vse raziskave javnega mnenja pred volitvami, v nedeljo pa je za kandidata Socialdemokratske stranke (SDP) glasovalo 32,42 odstotka volivcev. V drugem krogu se bo pomeril s svojim nekdanjim strankarskim kolegom Bandićem, ki je dobil 14,83 odstotka glasov podpore hrvaških volivcev.

Josipović: 10. januarja izbirate med svetlobo in temo

Po objavi začasnih rezultatov prvega kroga predsedniških volitev se je Josipović zahvalil svojim volivcem in povabil vse, ki imajo volilno pravico, naj 10. januarja izbirajo med "svetlobo in temo" ter izberejo svetlobo, kot so se odločili že v nedeljo. Pozval je vse, ki želijo državo brez korupcije in kriminala, naj gredo na volišča.

Bandić: Predsednik naj ne bo daljinski upravljavec Milanovića

Milan Bandić, nekdanji kolega Josipovića in zagrebški župan. Zagrebčani pa so več glasov podarili njegovemu glavnemu tekmecu Josipoviću.

Bandić je v svoji prvi izjavi po objavi rezultatov v svojem volilnem štabu poudaril, da Hrvaška potrebuje novega predsednika, "ki ne bo daljinski upravljavec Zorana Milanovića", ki je predsednik SDP. Bandić je odšel iz SDP, ko je 5. novembra objavil svojo predsedniško kandidaturo, pred tem pa sta bila v sporu z Milanovićem zaradi načina, na katerega je Bandić vodil hrvaško prestolnico.

Novinarji hrvaške spletne strani Index.hr so objavili članek z naslovom "261.000 Hrvatov si želi predsednika, ki si koplje po nosu in ne zna angleško". Tekst so pospremili z zgovornimi fotografijami. Sicer pa podatki kažejo, da je zagrebški župan izgubil volitve v svojem mestu, saj ga je prav v prestolnici Josipović prepričljivo premagal.

Kako so se odrezali drugi?

Na tretje mesto se je uvrstil kandidat Hrvaške demokratske skupnosti (HDZ) Andrija Hebrang, ki je dobil 12,04 odstotka glasov. Sledijo neodvisni kandidat Nadan Vidošević (11,33 odstotka), kandidatka Hrvaške narodne stranke (HNS) Vesna Pusić (7,25 odstotka) in neodvisni kandidat Dragan Primorac (5,93 odstotka). Iz Primorčevega volilnega štaba so že napovedali, da bodo spomladi ustanovili novo stranko, ki ima delovno ime Demokratska zveza za spremembe.

Približno 4,5 milijona hrvaških državljanov z volilno pravico je sicer lahko izbiralo med 12 kandidati, med katerimi se je takoj ločila omenjena šesterica. V drugi polovici predsedniških kandidatov so tudi po objavi začasnih volilnih rezultatov ostali neodvisni kandidat Miroslav Tuđman (4,09 odstotka), kandidat Istrske demokratske skupščine (IDS) Damir Kajin (3,87 odstotka) ter neodvisni Josip Jurčević (2,74 odstotka), Boris Mikšić (2,10 odstotka), Vesna Škare Ožbolt (1,89 odstotka) in Slavko Vukšić (0,42 odstotka). Kajin je v nedeljo po objavi vzporednih izidov že napovedal, da bo v drugem krogu podprl Josipovića.

Odziv volivcev: Zagrebčani na 1. mestu

(Foto: Reuters)

Največji odziv volivcev je bil v Varaždinski (53,9 odstotka) in Međimurski županiji (53,1 odstotka). Najmanj zagreti so bili volivci na območju Šibeniško-kninske in Vukovarsko-sremske županije, nekaj čez 37 odstotkov, je na novinarski konferenci dejal predsednik državne volilne komisije Branko Hrvatin. Med mesti je bila največja volilna udeležba v Zagrebu (52 odstotkov).

Na Hrvaškem je bilo v nedeljo odprtih 6550 volišč, poleg tega pa je bilo odprtih še 250 volišč v 55 drugih državah, od tega kar 124 v BiH. Skupaj ima volilno pravico nekaj manj kot 4,5 milijona hrvaških volilnih upravičencev, od tega skoraj 4,1 milijona na Hrvaškem ter dobrih 400.000 v tujini.