Iz vesolja prišel za pet centimetrov višji

Eden izmed glavnih ciljev revolucionarne naloge astonavta Scotta Kellyja je preučiti, kako dobro lahko ljudje – tako njihov um, telo in duh – prenašajo dajše bivanje v vesolju. Kelly, ki je v vesolju preživel več časa kot kateri koli drugi ameriški astronavt, je povedal, da se glede na vse, počuti ''kar dobro''.

Zdaj pa se bo začel najmanj enoletni projekt spremljanja njegovega zdravja. Edinstvena prednost, ki jo imajo Nasini zdravniki je Scottov brat dvojček Mark, nekdanji astronavt, ki je zadnje leto preživel na trdnih tleh.

Primerjava obeh bratov bo pomagala raziskovalcem opaziti kakršne koli genetske spremembe, ki bi se lahko pojavile pri Scottu med bivanjem v vesolju.

Kakšne spremembe lahko leto bivanja v vesolju povzroči človeškemu telesu?

Krhke kosti

Astronavti v vesolju ne hodijo ampak lebdijo, zato se kosti v nogah, bokih in hrbtenici soočijo s pomembnim zmanjševanjem prenašanja teže. To pa privede do okvare kosti in sproščanja kalcija, zaradi česar so kosti bolj krhke in šibke. Sproščanje kalcija pa lahko poveča tudi možnosti za ledvične kamne in zlome kosti.

Šibke mišice

Daljše bivanje v vesolju se odraža tudi v zmanjšani moči nog in hrbta. Mišice začnejo slabeti kar lahko privede do poškodb zaradi padcev ali nesreč med raziskovalnimi misijami.

Zabuhel obraz in noge

V vesolju potuje kri bolj v zgornjem delu telesa in manj v spodnjem delu, tako imajo astronavti, med bivanjem v vesolju, pogosteje zabuhel obraz in noge, ki so manjše in bolj okrogle.

Manjše srce

Srcu ni treba delati tako močno v vesolju kot na Zemlji, zato lahko sčasoma to privede do zmanjšanja srca. Znanstvenike skrbi tudi to, da lahko vesoljsko sevanje vpliva na endotelij, notranjo plast obtočil, ki lahko sproži ali pospeši koronarne srčne bolezni.

Težave z ravnotežjem

Notranje uho, ki je občutljivo za gravitacijo, ne deluje več pravilno. Na začetku misije lahko astronavti občutijo dezorientacijo, prostorsko bolezen ter izgubo občutka za smer. Po vrnitvi na Zemljo se morajo tako prilagoditi nazaj na gravitacijo in imajo lahko težave pri postavljanju na noge, stabilizirati morajo svoj pogled, hojo in obračanje.

Večje možnosti za nastanek rakavih obolenj

Znanstveniki vedo, da so astronavti v vesolju izpostavljeni višjemu nivoju sevanja, kar lahko potncialno privede do nastanka raka in sive mrene.

Uničena telesna ura

V vesolju ni 24-urnega cikla, tako se mora telesna ura posameznika ponovno prilagoditi na dan in noč, ko se vrne na Zemljo.

In kot kaže, ima Scott Kelly prav glede svoje višine, da se je na Zenljo vrnil za pet centimetrov višji, kot je odšel v vesolje.

Astronavti v vesolju zrastejo

Astronavti v vesolju zrastejo zaradi diskov hrbtenice. Na Zemlji so diski nekoliko stisnjeni zaradi gravitacije. V vesolju pa to stiskanje ni več prisotno, zato se diski razširijo. Rezultat: hrbtenica se podaljša in astronavt postane višji.