Italijanski gasilci med vajo za primer jedrske nesreče septembra 2005. (Foto: Reuters)

Zaradi okvare krške nuklearke je v vsej Evropski uniji zavladala prava panika. Številni evropski mediji so novico o Krškem objavili na začetku večernih informativnih oddaj. Posebej burno so se odzvali v sosednjih državah, kjer od Slovenije zahtevajo jasna pojasnila, kaj se je v Krškem v resnici zgodilo. Predsednik uprave in direktor NEK Stane Rožman pa je povedal, da niti en trenutek ni bilo razloga za paniko, da niso bili v nevarnosti ne zaposleni, ne prebivalci, ne okolje.

Po sporočilu o okvari v Nuklearni elektrarni Krško (NEK), ki ga je posredovala Evropska komisija, so aktivirali krizni oddelek italijanske agencije za varstvo okolja Apat. Ukrepe je sprejela tudi italijanska vlada, ministrstvo v koordinaciji s civilno zaščito je obvestilo svoje operativne oddelke. Gasilci so bili dejavni z merilnimi napravami, ministrstvo pa je izdalo dovoljenje za uporabo visoko tehnološke posebne naprave za opazovanje, s katero razpolaga oddelek italijanskih karabinjerjev za varstvo okolja. Vodja oddelka za jedrsko energijo pri agenciji za varstvo okolja Roberto Mezzanotte je dejal, da dogajanju sledijo z veliko pozornostjo, vendar ni razloga za ukrepanje na podlagi nacionalnega načrta za posege v primeru nesreč. Obenem sta dva izvedenca italijanske ustanove za jedrsko energijo Enea, Stefano Monti in Francesco Troiani, poudarjala, da so varnostni ukrepi v NEK primerljivi s tistimi, ki so v veljavi v jedrskih elektrarnah v zahodnem svetu. Tudi italijanska civilna zaščita je sporočila, da na italijanskem ozemlju ni prišlo do nobene radioaktivnosti, v deželi Furlaniji-Julijski krajini, ki meji na Slovenijo, prav tako ni prišlo do nobenega preplaha.

Aktivirali so se tudi v Nemčiji. Nemška vlada je vpoklicala pristojne službe, naj preverijo in ocenijo okvaro. Nemška sekcija okoljevarstvene organizacije Greenpeace pa je poudarila, da je takšen evropski preplah zelo nenavaden. Torej, kot kaže, nekatere države jedrski energiji niso najbolj naklonjene. Med njimi je v ospredju Avstrija, ki je Slovenijo zelo okrcala. Avstrijski minister za okolje Josef Proell na primer zahteva pojasnilo, zakaj je Slovenija o okvari poročala kot o vaji. ''Slovenski sistem obveščanja je pod vprašajem,'' je izjavil. Slovenija je napako priznala in se zanjo opravičila. Odpravila jo je v nekaj minutah, do nje pa naj bi prišlo, ker so izpolnili napačen obrazec.

Tudi na Hrvaškem, ki je sosednja država, niso počivali. Iz preventivnih razlogov so obvestili pristojne službe: Državni zavod za zaščito pred sevanjem, Državni zavod za jedrsko varnost, Krizni center zdravstvenega ministrstva ter Državno upravo za zaščito in reševanje. Mediji in javnost so jim sicer očitali počasno obveščanje. Uradno obvestilo so namreč hrvaška ministrstva izdala ob 22. uri. Za večurno zamudo z obveščanjem se je ministrstvo za okolje izgovarjalo na ministrstvo za zdravje in ministrstvo za gospodarstvo, češ da sta omenjeni ministrstvi pristojni za obveščanje o nuklearki. Novinarji so se z vprašanji, kdaj je Hrvaška izvedela za okvaro, takoj obrnili na ministra za zdravje Darka Milinovića. Odgovoril je, da so bili obveščeni ob 20. uri, mediji pa so izvedeli, da je bilo ministrstvo obveščeno istočasno kot ostale evropske države. Milinović je še dodal, da je o tem obvestil pristojne urade in da ni bilo razloga za paniko. Mediji so v naslovih med drugim zapisali: "Kakšne idiote je na pomembna mesta nastavil premier Ivo Sanader?" Nekateri hrvaški mediji se zaradi napačnega prvega sporočila o okvari še sprašujejo, ali je Slovenija želela prikriti napako. Kakor koli že, svoje mesto je JEK dobil tudi na BBC, Reutersu, CNN in drugih svetovno znanih medijih.